Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (33.989-34.013)



  1.      nèvréden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna ♦ jur. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja odreka sposobnost za dedovanje // malovreden, ničvreden: izdajati nevredna literarna dela // ki ni v skladu s čim, ki čemu ne ustreza: to je inteligenta nevredno dejanje, ravnanje; človeka nevredno življenje nèvrédno prislov od nevreden: nevredno prejemati dobrote // knjiž., v povedni rabi izraža neupravičenost, neprimernost: nevredno se je jeziti zaradi tega; sam., zastar.: po nevrednem doseči kaj nezasluženo; po nevrednem nosi uniformo neupravičeno
  2.      nevrédnež  -a m (ẹ̑) star. malovreden, ničvreden človek: spraševala se je, kako je mogla ljubiti takega nevredneža; shajal se je z nevredneži in pijanci
  3.      nevrédnost  -i ž (ẹ́) star. malovrednost, ničvrednost: težko je bilo živeti s sosedi zaradi njihove nevrednosti
  4.      nèvrême  -éna s (-ẹ́) knjiž. slabo vreme: hodil je na sprehod tudi ob nevremenu
  5.      nèvreténčar  in nèvretênčar -ja m (-ẹ̑; -) nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice: vretenčarji in nevretenčarji
  6.      nèvrnítev  -tve ž (-) knjiž., ekspr. kar je nasprotno, drugačno od vrnitve: mučila ga je zavest nevrnitve / leta, obsojena na nevrnitev ∙ vznes. oditi v nevrnitev umreti
  7.      nèvŕnjen  -a -o prid. (-ŕ) ki ni vrnjen: nevrnjen dolg / sprli sta se zaradi nevrnjenega obiska
  8.      névrokirurgíja  -e ž (ẹ̑-) kirurgija, ki se ukvarja z boleznimi živcev: razvoj nevrokirurgije // tako zdravljenje: nevrokirurgija se je zadnje čase zelo razširila
  9.      nevrologíja  -e ž () veda o živčnem sistemu, živčnih boleznih in o njihovem zdravljenju: razvoj nevrologije
  10.      nevropát  -a m () med. kdor ima bolezen perifernega živčevja: rehabilitacija nevropatov
  11.      nevropátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na nevropate ali nevropatijo: nevropatičen bolnik / nevropatična konstitucija
  12.      nevropatíja  -e ž () med. bolezen perifernega živčevja: zdraviti nevropatijo
  13.      nevropátka  -e ž () ženska oblika od nevropat: nevropati in nevropatke
  14.      névropatologíja  -e ž (ẹ̑-) veda o vzrokih, nastanku in razvoju živčnih bolezni: razvoj nevropatologije
  15.      névropsihiatríja  -e ž (ẹ̑-) veda o živčnih, duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj nevropsihiatrije; specializacija iz nevropsihiatrije
  16.      nevrótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na nevrotike ali nevrozo: nevrotičen otrok; biti nevrotičen / nevrotična bolezen, depresija; nevrotično stanje / ekspr. biti ujet v nevrotičen krog svoje eksistence nevrótično prisl.: nevrotično motene osebe
  17.      nevrótičnost  -i ž (ọ́) med. stanje nevrotičnega človeka: otrokova nevrotičnost jih je skrbela
  18.      nevróza  -e ž (ọ̑) med. živčna bolezen duševnega izvora brez organskih okvar: imeti nevrozo / srčna, tesnobna nevroza / organska nevroza nevroza notranjih organov s funkcionalnimi motnjami; pren. družbena nevroza
  19.      nèvsakdánji  -a -e prid. (-á) 1. ki ni vsakdanji: poleg vsakdanjega dela se je nabralo precej nevsakdanjih opravkov; nove, nevsakdanje skrbi / obiskali so ga nevsakdanji gostje; rada uporablja nevsakdanje besede / ljudje so z zanimanjem opazovali nevsakdanji prizor / ekspr. vsi ga spoštujejo, nevsakdanji človek je 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je nevsakdanji pogum; nevsakdanja nadarjenost, sposobnost nèvsakdánje prisl.: nevsakdanje se oblačiti; sam.: zgodilo se je nekaj nevsakdanjega
  20.      nèvseljív  -a -o prid. (- -í) ki ni vseljiv: blok je še nevseljiv / lastnik nevseljivega stanovanja zasedenega
  21.      nèvsiljív  -a -o prid. (- -í) ki ni vsiljiv: prijazen, nevsiljiv človek / nevsiljive vzgojne metode; nevsiljivo vedenje / nevsiljiva reklama / nevsiljiv vonj cvetja; blago z nevsiljivim vzorcem; nevsiljiva barva; po prostoru se je razlegala nevsiljiva glasba nèvsiljívo prisl.: nevsiljivo se oblačiti; nevsiljivo ponujati kaj; nevsiljivo zagovarja svoje mnenje; nevsiljivo vljuden človek
  22.      nèvšéčen  -čna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) star. ki (komu) ni všeč, ne ugaja: že na prvi pogled jim je bil nevšečen / okus te jedi ji je bil nevšečen; to delo mu je nevšečno / mnogo deklet je še bolj nevšečnih od nje neprivlačnih, neprikupnih nèvšéčno prisl.: stvar se je nevšečno končala; nevšečno opazovati / v povedni rabi zelo nevšečno mi je, da vam moram sporočiti to novico
  23.      nevšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki povzroča neprijetnosti, težave: nevšečen dogodek, opravek; v zelo nevšečnem položaju je ● nar. že ves dan je nevšečen zaradi tega slabe volje, nerazpoložen
  24.      nevšéčnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. neprijetna, zoprna ženska: komaj so se znebili te nevšečnice
  25.      nevšéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost nevšečnega: nevšečnost takih opravkov // kar je nevšečno: narediti komu nevšečnost; to mu je povzročalo nevšečnosti; tehnične, vremenske nevšečnosti / z njim bo imel še velike nevšečnosti

   33.864 33.889 33.914 33.939 33.964 33.989 34.014 34.039 34.064 34.089  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA