Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (339-363)


  1.      bánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na banko: bančni nameščenec / bančni kredit za gradnjo stanovanj; bančni posli ♦ fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke ♪
  2.      bánčnik  -a m (ȃ) 1. vodilni bančni uslužbenec: konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik strokovnjak za bančništvo 2. v kapitalistični ekonomiki bankir: pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev ♪
  3.      bánčniški  -a -o (ȃ) pridevnik od bančnik: v njem je dosti bančniškega duha ♪
  4.      bánčništvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: nacionalizacija industrije in bančništva; razvoj bančništva / izuriti se v bančništvu bančniškem poklicu ♪
  5.      bánda  -e ž (ȃ) 1. slabš. skupina razbojnikov, tolpa: roparska banda / fašistične bande // pog. druščina, družba: popiva s svojo bando 2. ed., pog., ekspr. ničvredni ljudje, sodrga: naši sosedje so sama banda 3. star. godba: banda je zaigrala ♪
  6.      bándati  -am nedov. (ȃ) pog., slabš. veseljačiti, popivati: celo noč je bandal po mestu / kod si spet bandal? ♪
  7.      bandáža  -e ž (ȃ) 1. med., šport. tesna poveza, zlasti za zavarovanje in utrditev sklepov: ortopedska bandaža 2. žel. zamenljiv obroč na platišču železniškega kolesa ♪
  8.      bandážen  -žna -o (ȃ) pridevnik od bandaža: bandažna tkanina ♪
  9.      bandažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) namestiti bandažo, obvezati: bandažirati roko ♦ teh. bandažirati cev oviti, poviti ♪
  10.      bandažíst  -a m (ȋ) izdelovalec bandaž: ortopedski bandažist ♪
  11.      bandêra  -e ž (ȇ) redko bandero, prapor, zastava ♪
  12.      bandêrar  -ja m (ȇ) nar. koroško zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu ♪
  13.      bandêrce  -a s (ē) manjšalnica od bandero: cerkveno banderce ♪
  14.      banderílja  tudi banderíla -e ž (ȋ) z zastavicami okrašeno kopje za bikoborbo: zabadati banderilje biku v vrat ♪
  15.      banderiljêro  tudi banderilêro -a m (ȇ) zlasti v španskem okolju bikoborec, oborožen z banderiljo ♪
  16.      bandêro  -a s (é) cerkvena zastava na prečnem drogu z verskimi simboli: bandera vihrajo; fantje so nosili rdeče farno bandero; procesija z banderi // star. zastava: bandero tolminskega grofa ● ekspr. ta razred nosi bandero v enojkah ima največ enojk med vsemi razredi ♪
  17.      banderóla  -e ž (ọ̑) 1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli 2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica ♪
  18.      bandêrovec  -vca m (é) redko kdor nese bandero ♪
  19.      bandít  -a m (ȋ) ekspr. oborožen tat, razbojnik: ujeli so nevarnega bandita / kot psovka nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja za partizane Za Nemce smo bili le še »banditi«, zato tudi našim ranjencem niso prizanašali (H. Bratož) ♪
  20.      banditízem  -zma m (ȋ) pojavljanje band in njihova zločinska dejavnost, razbojništvo: široko razpredeno omrežje banditizma / to ni več huliganstvo, to je banditizem / velemestna mladina je že okužena z banditizmom ♪
  21.      bandítka  -e ž (ȋ) ženska oblika od bandit ♪
  22.      bandítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bandite: banditski napad / banditski obraz; banditsko vedenje divjaško, surovo ♪
  23.      bandítstvo  -a s (ȋ) banditizem: preganjati banditstvo / tolpa je zagrešila novo banditstvo ♪
  24.      bandúra  -e ž (ȗ) ukrajinsko ljudsko glasbilo na več strun: brenkali so na bandure in kitare ♪
  25.      banduríst  -a m (ȋ) kdor igra na banduro ♪

   214 239 264 289 314 339 364 389 414 439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA