Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (33.364-33.388)


  1.      nèpolarizíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) fiz., v zvezi nepolarizirana svetloba svetloba, ki nima določene smeri električnega polja ♪
  2.      nèpolítičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni političen: nepolitična akcija; društvo je bilo nepolitično / članki nepolitične vsebine / politični in nepolitični jetniki ♪
  3.      nèpóln  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ́) ki mu nekoliko manjka do polnosti: nepoln sod / nav. ekspr.: na službo je čakal nepolnih šest mesecev; v nepolnih treh urah so prišli na vrh / nepolna razlaga pomena ♦ jur. nepolni delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden ♪
  4.      nèpólnjen  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ́) ki ni polnjen: trdi, nepolnjeni bonboni ♪
  5.      nepomágan  -a -o prid. (á) star. nebogljen: zdel se ji je zelo nespreten in nepomagan ♪
  6.      nèpomagljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nebogljen: nepripraven in nepomagljiv človek; v vsakdanjem življenju je zelo nepomagljiv ♪
  7.      nèpomagljívost  -i ž (ȅ-í) star. nebogljenost: moral je priznati svojo nepomagljivost ♪
  8.      nèpomíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) redko nepremičen: pomična in nepomična okna / stal je tam brez besed in nepomičen nèpomíčno prisl.: nepomično je upiral oči v prijatelja ♪
  9.      nèpomirljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da, ne more pomiriti: sosed je nepomirljiv / otroci so zelo nepomirljivi / nepomirljivo razburjenje / nepomirljiv vihar / publ. nepomirljiv s stvarnostjo 2. publ. ki se pojavlja v zelo veliki stopnji, v močni obliki: nepomirljiva borba; nepomirljivo nasprotje / nepomirljiv sovražnik zelo velik, hud ♪
  10.      nèpomirljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepomirljivega: nepomirljivost sprtih strank / publ. nepomirljivost nasprotij, stališč ♪
  11.      nèpomogljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nebogljen: neroden, nepomogljiv človek / plah, nepomogljiv pogled ♪
  12.      nèponarejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ponarejen: dokazali so, da je listina neponarejena / neponarejeni biseri // redko nepopačen, neizmaličen: čista, neponarejena resnica; neponarejena dejstva ♪
  13.      nèponarejênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neponarejenega: neponarejenost listine / takrat je spoznal neponarejenost njene bolečine ♪
  14.      nèponovljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi; spomini na neponovljivo preteklost 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv; neponovljivo umetniško delo 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo; neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobno nèponovljívo prisl.: neponovljivo miniti; neponovljivo lep; sam.: doživel je nekaj neponovljivega ♪
  15.      nèpopáčen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje 2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca ♪
  16.      nèpopísan  -a -o prid. (ȅ-í) ki ni popisan: vzel je nepopisan list papirja in začel pisati ∙ knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj ♪
  17.      nèpopísen  -sna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. nav. ekspr. ki se ne da popisati, opisati: imel je čudne, nepopisne občutke; to je bil nenavaden, nepopisen prizor; gozdovi so se prelivali v nepopisnih barvah / z vrha gore je nepopisen razgled 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: začutil je nepopisno grozo; zajelo jih je nepopisno navdušenje nèpopísno prisl.: nepopisno se razveseliti; nepopisno lepa pokrajina ♪
  18.      nèpopisljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nepopisen: to je bil nepopisljiv občutek / ekspr. nepopisljivo navdušenje, veselje nèpopisljívo prisl.: sporočilo ga je nepopisljivo užalostilo ♪
  19.      nèpopít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni popit: bilo mu je žal nepopitega vina ♪
  20.      nèpoplačljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi ∙ knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito ♪
  21.      nèpopóln  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano ◊ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati ♪
  22.      nèpopólnost  -i [u̯n] ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nepopolnega: zaradi nepopolnosti podatkov škode ni bilo mogoče oceniti / razmišljal je o nepopolnosti človeške narave ♪
  23.      nèpoprávljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki (še) ni popravljen: nepopravljeni čevlji / čakale so ga nepopravljene šolske naloge / nepopravljena krivica ga je bolela ♪
  24.      nèpopravljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec nèpopravljívo prisl.: nepopravljivo pokvariti; nepopravljivo slab človek; sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega ♪
  25.      nèpopravljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepopravljivega: nepopravljivost stroja / nepopravljivost bolnikovega stanja ♪

   33.239 33.264 33.289 33.314 33.339 33.364 33.389 33.414 33.439 33.464  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA