Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (33.164-33.188)


  1.      nènarejênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost ♪
  2.      nènaročník  -a m (ȅ-í) kdor ni naročnik: za nenaročnike bo zbirka dražja ♪
  3.      nènaséljen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni naseljen: nenaseljeni kraji; otok je nenaseljen / nenaseljeni bloki ♪
  4.      nènasíčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž., redko lačen: neprespani in nenasičeni vojaki ◊ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva ♪
  5.      nènasílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni ♪
  6.      nènasílje  -a s (ȅ-ȋ) publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja: zagovornik nenasilja; širiti ideje o nenasilju ♪
  7.      nènasíten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek ♪
  8.      nènasitljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna 2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci ● ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko ♪
  9.      nènasitljívost  -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nenasitljivega človeka: nenasitljivost otrok / s porazom so dobili plačilo za svojo nenasitljivost ♪
  10.      nènasítnež  -a m (ȅ-ȋ) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje ♪
  11.      nènasítnica  -e ž (ȅ-ȋ) ekspr. nenasitna ženska: ta nenasitnica ne bo nikoli zadovoljna ♪
  12.      nènasítnik  -a m (ȅ-ȋ) knjiž. nenasiten človek: zdaj ima tudi ta nenasitnik najbrž dovolj ♪
  13.      nènasítnost  -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost nenasitnega človeka: nenasitnost otrok / spolna nenasitnost / zaradi nenasitnosti vaških bogatašev je propadla marsikatera kmetija ♪
  14.      nènaspán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni naspan: nesrečo je povzročil nenaspan voznik; zbudil se je utrujen in nenaspan / nenaspane oči ♪
  15.      nènatísnjen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni natisnjen: nenatisnjena zbirka pesmi ♪
  16.      nènaváden  -dna -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega ♪
  17.      nènavádnež  -a m (ȅ-ȃ) knjiž. čudak, posebnež: to je poklic za nenavadneže ♪
  18.      nènavézan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni navezan: rada bi ostala nenavezana nanj ♦ alp. plezali so nenavezani ♪
  19.      nènavézanost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, stanje nenavezanega človeka: nenavezanost sina nanj ga je žalostila / publ. gospodarska nenavezanost neodvisnost, samostojnost ♪
  20.      nènavzóč  tudi nènavzòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki ni navzoč: razpravljali so tudi o stanovanjskih problemih nenavzočih oseb / knjiž. sedela je med njimi zamišljena, nenavzoča ♪
  21.      nènavzóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) dejstvo, da kdo ni navzoč: sklep so sprejeli kljub nenavzočnosti nekaterih članov / knjiž. govorila je z nekakšno nenavzočnostjo ♪
  22.      nènehajóč  tudi nènehajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. nenehen, neprestan: nenehajoč boj proti boleznim; živel je v nenehajočem strahu pred smrtjo ♪
  23.      nenéhaven  -vna -o prid. (ẹ̑) star. nenehen, neprestan: nenehaven boj za pravice; živeti v nenehavnem strahu ♪
  24.      nenéhen  -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti 2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja; nezadovoljstvo delavcev je povzročalo nenehne stavke nenéhno prisl.: nenehno se jezi nad njim; kupna moč nenehno narašča; nenehno preteča nevarnost ♪
  25.      Nènémec  in nènémec -mca m (ȅ-ẹ́) kdor ni Nemec: čeprav je bila po rodu Nemka, se je poročila z Nenemcem ♪

   33.039 33.064 33.089 33.114 33.139 33.164 33.189 33.214 33.239 33.264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA