Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (3.314-3.338)



  1.      brjár  -ja m () nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: fantje in dekleta se vrtijo po brjarju
  2.      bŕk  -a m () nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
  3.      bŕka  -e ž () nav. mn. brk: brke mu že poganjajo; črne, sive brke / brke na gobcu so zelo občutljive
  4.      brkáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo je ta brkač, ki si ga pozdravil; stari brkač 2. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki ima brke: som brkač
  5.      brkáčka  -e ž () ekspr. ženska, ki ima brke: kakšna brkačka je in pleča ima kot moški
  6.      bŕkast  -a -o prid. () redko brkat: brkast in kosmat moški / brkast obraz / brkast maček
  7.      brkàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta ♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaetus barbatus
  8.      bŕkati  -am nedov. ( ) nar. brskati: brkati po pesku / brkati po torbi
  9.      bŕkec  -kca m () nav. mn., redko brčica: zavihati si brkce; črni, krtačasti brkci
  10.      bŕkež  -a m () ekspr., redko brkač
  11.      bŕkica  -e ž () nav. mn. brčica: nositi brkice; goste črne brkice
  12.      bŕklja  -e ž () nav. mn., šalj. 1. brk: ima košate brklje / smejala se mu je v brklje 2. noga: kam pa moliš svoje brklje
  13.      brkljánje  -a s () glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu
  14.      brkljaríja  -e ž () pog. malo vredni drobni predmeti: prebrskala je hitro vso tisto brkljarijo; košarica s šivanjem in z drugo brkljarijo; pren. ta človek se ne meni za take brkljarije
  15.      brkljáriti  -im nedov.) ekspr. brkljati: brkljariti pri ognjišču / kaj pa brkljarite tukaj
  16.      brkljárnica  -e ž () redko shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica: v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli
  17.      brkljáti  -ám nedov.) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod?
  18.      brkónčica  -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic
  19.      brlênje  -a s (é) glagolnik od brleti: piše ob brlenju sveče
  20.      brléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat? brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka
  21.      brlévka  -e ž (ẹ̑) nar. zahodno brlivka: brlevka je medlo gorela; priviti brlevko
  22.      bŕlez  -a m () nar. zahodno vrtavka: vrti se kot brlez
  23.      brlíka  -e ž (í) nar. brlivka: v sobi je gorela samo brlika
  24.      brlíkati  -am nedov. () ekspr. brleti: luč je komaj še brlikala
  25.      brlívka  -e ž () preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati

   3.189 3.214 3.239 3.264 3.289 3.314 3.339 3.364 3.389 3.414  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA