Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (33.064-33.088) 
- nèlógičen -čna -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni logičen: nelogični pojmi / nelogično izražanje, mišljenje / nelogičen predlog / njegova želja je nelogična nèlógično 1. prislov od nelogičen: nelogično govoriti, misliti 2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelogično je, da se prepira z njim ♪
- nèlógičnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nelogičnega: taka sklepanja izražajo nelogičnost mišljenja / opozarjali so na nelogičnost predloga / v njegovih izjavah je bilo tudi več očitnih nelogičnosti ♪
- nèlojálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni lojalen: nelojalen državljan; biti nelojalen do države / knjiž. nelojalen sodelavec / knjiž. nelojalna reklama ♦ ekon. nelojalna konkurenca konkurenca, ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo nèlojálno prisl.: nelojalno ravnati ♪
- nèlôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) nasproten, drugačen od lovnega: lovna in nelovna področja / nelovna doba / lovne in nelovne živali ♦ lov. nelovna divjad divjad, ki se po predpisih ne sme loviti ♪
- nélson tudi nélzon -a m (ẹ̑) šport., pri rokoborbi prijem, ko napadalec seže z roko pod pazduho nasprotnika in z dlanjo pritisne na njegov tilnik: izvesti nelson / držati nasprotnika v nelsonu ♪
- ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem
smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval ◊ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled ♪
- nèmájhen -hna -o prid. (ȅ-ȃ) ekspr. precej velik, precejšen: nemajhen del tamkajšnje mladine dela v brigadi; za ponesrečence so dali nemajhen prispevek // velik, hud: sin mu dela nemajhne skrbi in težave; njegove besede so ga spravile v nemajhno zadrego / čakajo jih nemajhne naloge / na svojo nemajhno žalost je spoznal, da je izgubil naslov ♪
- nèmálo prisl. (ȅ-á) ekspr. 1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah 2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje ♪
- némanič -a m (ẹ̑) ekspr. revež, siromak: takrat je bil še nemanič; imeti koga za nemaniča; ni dovolil, da bi se poročila s tem nemaničem ♪
- nemár tudi némar -a m (ȃ; ẹ̑) knjiž., redko ravnodušnost, brezbrižnost: očitati komu nemar za domači jezik / vse bolj je padal v nemar in apatijo; prim. vnemar, znemar ♪
- nemára prisl. (ȃ) star. morda, mogoče: star je nemara petdeset let; če bi bil tukaj, bi ga nemara spoznal / elipt. nemara da bo letos dosti gostov ♪
- nemáren -rna -o prid., nemárnejši (á ā) 1. neskrben, malomaren, neprizadeven: biti nemaren delavec / nemarno opravljanje službe // ekspr. ki ne dela rad; len: nemaren človek; fant je zelo nemaren // nar. lenoben, mlahav: postajati zaspan in nemaren 2. slabš. umazan, zanemarjen: zagledala je staro in nemarno žensko / nemarna frizura, obleka neurejena / kot psovka kakšen pa si, umazanec nemarni 3. slabš. malovreden, ničvreden: on je nemaren človek; izogibal se je nemarnih žensk / imel je nemarne navade / govoriti nemarne besede nespodobne / kot psovka falot nemarni nemárno prisl.: nemarno hoditi; ženske so se nemarno pogovarjale; bil je nemarno oblečen; nemarno opravljeno delo nemárni -a -o sam.: nemarne so priganjali k delu; po nemarnem star. storiti kaj po nemarnem iz nepazljivosti; star. denar je po nemarnem zapravil lahkomiselno ♪
- nèmarksístičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni marksističen: nemarksistična analiza, trditev; nemarksistično gledanje na probleme / nemarksistični sociologi nèmarksístično prisl.: nemarksistično reševati vprašanja ♪
- nemarnè -éta m (ȅ ẹ́) star. nemarnež: nihče ne mara takega nemarneta, ki vsak dan zamudi / govoril je, kakor bi bil velik nemarne ♪
- nemárnica -e ž (ȃ) ekspr. nemarna ženska: ta nemarnica nikoli ne pospravlja / kot psovka zbudi se, nemarnica // evfem. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: to dekle ni nobena nemarnica ♪
- nemarníja -e ž (ȋ) nar. nemarnost: kdaj te bo minila nemarnija / zdaj bo imel še več časa za nemarnije ∙ nar. kakšno nemarnijo so pustili za seboj umazanijo, nered ♪
- nemarnják -a m (á) nar. nemarnež: vsi so pridno delali, nemarnjaka ni bilo med njimi / stari nemarnjak gleda za dekleti ♪
- nemárnost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost nemarnega človeka: požara je bila kriva nemarnost delavcev / opazil je vsako nemarnost / po nemarnosti poškodovati kaj 2. slabš. nemaren človek: pri tisti nemarnosti noče nihče jesti / kot psovka vstani, nemarnost ♪
- nemárščina -e ž (ā) nar. nemarnost: zanemariti zdravljenje iz nemarščine / pooseb. ali je Janez res taka nemarščina, kot pravijo ♪
- nèmaščeválen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni maščevalen: biti dober, nemaščevalen človek / miren, nemaščevalen značaj ♪
- nèmateriálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda ♪
- nemčeváti -újem nedov. (á ȗ) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje // ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše ♪
- némčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
- nemčízem -zma m (ȋ) lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi ♪
- nemčúr -ja m (ú) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: nemčurji in madžaroni ♪
32.939 32.964 32.989 33.014 33.039 33.064 33.089 33.114 33.139 33.164