Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (31.664-31.688)



  1.      nakápati 1 -am in -ljem dov.) s kapanjem spraviti kam: nakapati čistilno sredstvo na madež; nakapati pet kapljic zdravila nakápati se 1. s kapanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: na tla se je nakapala lužica krvi ∙ ekspr. vsak mesec se mu nakapa lep kupček denarja ga dobi, zasluži 2. ekspr. v presledkih drug za drugim priti: do prihoda vlaka se je nakapalo še nekaj ljudi
  2.      nakapljáti  -ám dov.) s kapljanjem spraviti kam: nakapljati zdravilo na žličko; na spodnji rob pisma je nakapljal malo voska nakapljáti se 1. s kapljanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: ta vosek se je nakapljal od sveč; čez noč se je nakapljal poln lonec vode ∙ ekspr. denar sproti zapravijo, če se jim ga kaj nakaplja če ga kaj dobijo, zaslužijo 2. ekspr. v presledkih drug za drugim priti: v gostilno so se počasi nakapljali vsi stari znanci
  3.      nakàr  vez. () knjiž., v vezalnem priredju potem, nato: izpraznil je kozarec, nakar je spregovoril / publ. izpil je čaj in si napravil posteljo. Nakar je legel in zaspal / kolovoz pelje mimo štirih hiš, nakar zavije v hrib
  4.      nakáza  -e ž () knjiž. 1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček: roditi nakazo; žrebe je dvoglava nakaza / kot psovka izgini, nakaza; pren. stavba je arhitektonska nakaza 2. skaženost, iznakaženost: neprimerni čevlji povzročajo nakazo stopal / nakaza na obrazu zaradi črnih koz
  5.      nakázati  tudi nakazáti -kážem dov. (á á á) 1. dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: podjetje je zahtevani znesek že nakazalo / nakazati denar po pošti, preko banke / naročnino nakažite na naš žiro račun 2. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj: nakazal je nekaj možnosti sodelovanja; govornik je probleme samo nakazal, razčlenil jih pa ni / namen uvoda je zlasti nakazati vsebino govora / publ. na kongresu so nakazali celo vrsto pomembnih problemov so jih obravnavali, so govorili o njih // narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino na sliki navadno samo nakaže / skalovje je nakazal s kamenjem in mahom 3. z določenim znakom, znamenjem opozoriti na kaj: nakazati spremembo smeri / motorist je z roko nakazal smer / nakazati pomene besed s črkami ♦ lov. žival nakaže zadetek iz značilnega giba se vidi, da je bila zadeta 4. dati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: ti dosežki so nakazali nadaljnji razvoj panoge / nakazati rešitev matematične naloge nakázan -a -o: v predavanju nakazane probleme so v debati podrobno obdelali; tretji korak je samo nakazan; prejeti nakazano vsoto denarja
  6.      nakázen  -zni ž () star. pošast, spaka: videl je grozno nakazen / grbasta nakazen
  7.      nakázen  -zna -o prid. (ā) knjiž. skažen, iznakažen: nakazen otrok / nakazen obraz // grd, neprikupen: nakazen starec / nakazna stenska ura pokvarjena nakázno prisl.: kače so nakazno gomazele
  8.      nakazílo  -a s (í) 1. pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: izdati, prejeti nakazilo ♦ fin. bančno nakazilo; nakazilo v inozemstvo; nalog za nakazilo 2. glagolnik od nakazati: nakazilo naročnine, zneska
  9.      nakáziti  -im tudi nakazíti -ím dov., nakázil (ā ; í) skaziti, iznakaziti: kdo te je tako nakazil; bolezen ji je nakazila obraz nakážen -a -o tudi nakažèn -êna -o: imeti nakažen obraz; žrtve so bile zelo nakažene
  10.      nakáznica  -e ž () 1. obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki: izpolniti, kupiti nakaznico; sporočilo naslovniku na hrbtni strani nakaznice / denarna nakaznica / izplačati (denarno) nakaznico; poslati denar po nakaznici ♦ ptt brzojavna, poštna nakaznica 2. navadno s prilastkom, zlasti v vojnem času dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi določeno količino kakega blaga: razdeljevati nakaznice; blago se je dobilo samo na nakaznice / krušne, živilske nakaznice
  11.      nakázniški  -a -o prid. () nanašajoč se na nakaznica 1: nakazniška brzojavka
  12.      nakazoválec  -lca [c in lc] m () 1. kdor kaj nakazuje: nakazovalec pokojnin / knjiž. ta pesnik je nakazovalec novih izraznih možnosti 2. agr. rastlina, po kateri se presojajo tla in podnebje: njivski plevel je nakazovalec vodnih razmer v tleh; nakazovalec zakisanosti
  13.      nakazoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nakazovanje: nakazovalna služba / knjiž. naključja so včasih v življenju bolj nakazovalna, kot si moremo misliti
  14.      nakazoválka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od nakazovalec: nakazovalka pokojnin
  15.      nakazovánje  -a s () glagolnik od nakazovati: nakazovanje pokojnin / luč za nakazovanje smeri / to je le nakazovanje problemov, ne pa njihovo reševanje
  16.      nakazováti  -újem nedov.) 1. dajati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: nakazovati redne obroke / nakazovati denar po pošti, preko banke / nakazovati članarino na žiro račun 2. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj: govornik je nakazoval različne možnosti za sodelovanje med društvi / razprava nakazuje vrsto resnih problemov // delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino je na slikah samo nakazoval / dvorec nakazujeta dva stebra / slika nakazuje možnosti sestave posameznih delov na sliki so vidne 3. z določenim znakom, znamenjem opozarjati na kaj: nakazovati spremembo smeri / nakazovati smer z roko; s prstom mu je nakazoval, naj molči / nakazovati pomene besed s črkami ali številkami // biti znak, znamenje za kaj: poševna črta nakazuje pomenski odmik 4. dajati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: nakazovati potek, razvoj dogajanja; nakazovati rešitve problemov / publ.: srečanja predsednikov so nakazovala nove možnosti za vsestranski gospodarski razvoj; že dalj časa se nakazuje potreba po temeljiti reorganizaciji dela se kaže, je
  17.      nakíčenost  -i ž () ekspr. pretirana, neokusna okrašenost: ne mara nikakršne nakičenosti; nakičenost slike, stavbe
  18.      nakídati  -am dov.) s kidanjem spraviti kam: nakidati gnoj na voz / voz si preveč nakidal naložil / brezoseb. nakidalo je snega do streh nametlo
  19.      nakípel  -pla -o [ǝ] prid. (í) ekspr., redko otekel, nabrekel: meso ob rani je bilo nakiplo
  20.      nakipéti  -ím dov., tudi nakípel (ẹ́ í) ekspr. postati večji po obsegu; narasti: zaradi deževja je reka nakipela / vode so nakipele v hudournik
  21.      nakípniti  -em dov.) nar. vzhodno vziti, narasti: testo noče nakipniti / blazinice pod očmi so mu zelo nakipnile otekle, nabreknile
  22.      nakít  -a m () okrasni predmeti za nošenje na telesu: imeti, nositi nakit; bahati se z nakitom; modni nakit; skrinjica za nakit / pravi nakit iz dragih kovin in dragih kamnov / nadeli so si bojni nakit; pren., ekspr. retorični nakit
  23.      naklàd  -áda m ( á) 1. star. tovor, breme: ladja z ljudmi in nakladom se je potopila / teža naklada / imela je velik naklad čipk okoli vratu 2. zastar. naklada: knjiga je izšla v majhnem nakladu 3. nekdaj dodatni, povečani davek: bil je oproščen tega naklada
  24.      nakláda  -e ž () 1. navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije: knjiga je bila kljub visoki nakladi hitro razprodana; naklada revije pada, raste / ponatisniti knjigo v omejeni nakladi / naklada pet tisoč izvodov / vsa naklada je razprodana vsi izvodi ene izdaje kake tiskane knjige, publikacije / naklada znamk 2. čeb. leseni okvir, obod, s katerim se poveča, spremeni prostornina panja: dati sate v naklado / panj z nakladami 3. nekdaj dodatni, povečani davek: naložiti, zvišati naklade / deželne, vojaške naklade ◊ arhit. kamnita plošča, člen med kapitelom stebra in lokom, steno nad njim
  25.      nakladáč  -a m (á) 1. delavec, ki naklada: pristaniški nakladač 2. grad. nakladalnik: kupiti nov nakladač; nakladači in buldožerji

   31.539 31.564 31.589 31.614 31.639 31.664 31.689 31.714 31.739 31.764  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA