Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (3.089-3.113) 
- brezstrásten -tna -o prid. (á ā) ki je brez strasti: brezstrastno dekle // neodvisen od čustev: brezstrasten kritik, zgodovinar / brezstrasten in neprodiren obraz; brezstrasten ton glasu brezstrástno prisl.: pisal je stvarno in brezstrastno ♪
- brezstrástnost -i ž (á) lastnost brezstrastnega človeka: njena ustaljena mirnost in brezstrastnost ♪
- brezšíven -vna -o prid. (ȋ) metal., v zvezi brezšivna cev cev, ki ni varjena, ki je iz celega ♪
- brezštevílen -lna -o prid. (ȋ) ekspr. ki se ne da prešteti: vpitje brezštevilne množice; brezštevilne, utripajoče reklame ♪
- brezštevílnost -i ž (ȋ) ekspr. značilnost brezštevilnega: brezštevilnost zvezd ♪
- brezšúmen -mna -o prid. (ū) knjiž. ki je brez šuma: brezšumen tek motorja / brezšumni koraki / noč je bila pokojna in brezšumna brezšúmno prisl.: brezšumno hoditi ♪
- breztákten -tna -o prid. (ȃ) ki je brez takta, olike: biti breztakten / breztaktno ravnanje ♪
- breztáktnost -i ž (ȃ) lastnost breztaktnega človeka: s tem je samo dokazal svojo breztaktnost / breztaktnost do kolegov ♪
- breztálnost -i ž (ā) knjiž., redko stanje brez trdnih načel: idejna breztalnost ♪
- breztéčnost -i ž (ẹ́) zastar. pomanjkanje teka: sredstvo proti breztečnosti ♪
- breztelésen -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez telesa, nesnoven: breztelesen duh; breztelesne sence // ki je brez občutka telesa: sproščen je, breztelesen; sam.: plesalka je bila nekaj breztelesnega ♪
- breztelésnost -i ž (ẹ̑) knjiž. značilnost breztelesnega: breztelesnost duha / hrepenenje po breztelesnosti / prevzemal ga je občutek breztelesnosti ♪
- breztendénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez tendence: breztendenčna poezija, umetnost ♪
- breztéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je brez teže: prozorni in breztežni žarki // knjiž. zelo lahek: breztežen puh / njena breztežna in prozorna roka 2. breztežnosten: breztežni prostor / breztežno stanje ♪
- breztéžnost -i ž (ẹ́) fiz. breztežnostno stanje: privajanje na breztežnost / dobro prestati stanje breztežnosti ♪
- breztéžnosten -tna -o prid. (ẹ́) fiz. na katerega navidezno ne deluje težnost: breztežnostni prostor / neugodno počutje v breztežnostnem stanju ♪
- breztolážen -žna -o prid. (ā) knjiž., redko ki ne tolaži: mir je bil breztolažen ♪
- breztváren -rna -o prid. (ā) star. brezsnoven: breztvarno bitje ♪
- brezúh -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., redko ki je brez uhlja, uhljev: brezuh pes ♪
- brezúm -a m (ȗ) knjiž., redko brezumno stanje: pred njim je bila praznina, brezup, brezum ♪
- brezúmen -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen ♪
- brezúmje -a s (ȗ) knjiž. brezumno stanje: blaznost in brezumje / nepreračunljivo, slepo brezumje / vsa stvar je nerodno, veliko brezumje brezumno ravnanje, početje ∙ ekspr. sestradan, predan do brezumja popolnoma, čisto ♪
- brezúmnež -a m (ȗ) knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje; kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt ♪
- brezúmnica -e ž (ȗ) knjiž. brezumna ženska: zadržati brezumnico / kot nagovor kaj govoriš, brezumnica ♪
- brezúmnik -a m (ȗ) star. brezumen človek: vede se kot brezumnik ♪
2.964 2.989 3.014 3.039 3.064 3.089 3.114 3.139 3.164 3.189