Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (30.889-30.913)



  1.      mótoren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. gonilen, gibalen: motorna sila nacionalizma
  2.      motóren  -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na motór: motorni deli / motorni bencin / vozilo na motorni pogon / motorni čoln; motorni promet; motorni vlak; motorna kosilnica, žaga; motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno letalo ◊ strojn. motorna gred; motorno olje olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; žel. motorni vlak kompozicija iz enega ali več motornih voz in ene ali več prikolic; motorni voz železniški vagon, ki ima pogonski motor in prostor za potnike
  3.      motóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. gibalen: motorična dejavnost organizma; motorična sposobnost telesa / motorična reakcija / motorični tip človeka tip človeka, ki ima velike sposobnosti za gibanjeanat. motorični živec živec, ki povzroča delovanje mišic; motorično središče celice v osrednjem živčevju, ki prevajajo vzburjenje k mišicam motórično prisl.: motorično zavrt otrok
  4.      motórika  -e ž (ọ́) 1. knjiž. sposobnost telesa za gibanje: prizadeta je otrokova motorika; motorika roke / pospeševanje motorike 2. muz. neprekinjeno, enakomerno potekajoče ritmično gibanje: motorika v baročni glasbi
  5.      motorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na motoriste ali motorizem: motoristična čelada / motoristične dirke / motoristični klub
  6.      motorístika  -e ž (í) dejavnost v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo, zlasti na športnem področju: gojil je motoristiko in plavanje / v šoli je dobil osnovne pojme o motoristiki
  7.      motorizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od motorizirati: motorizacija armade, prometa / motorizacija obdelovanja zemlje / motorizacija v kraju naglo napreduje 2. ekspr. motorna vozila: časi, ko še ni bilo motorizacije; sovražnik je uporabil vso svojo motorizacijo
  8.      motorízem  -zma m () dejavnost v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo: razvoj motorizma
  9.      motorizíranost  -i ž () lastnost, značilnost motoriziranega: motoriziranost prebivalstva naglo narašča
  10.      motorizírati  -am dov. in nedov. () 1. opremiti kaj z motornimi vozili (za prevoz): motorizirati pehoto / država se hitro motorizira 2. vpeljati motorni pogon v kako dejavnost: motorizirati kmetijstvo / motorizirati delavnico motorizírati se pog. kupiti si osebni avtomobil: tudi jaz sem se motoriziral motorizíran -a -o: motorizirani turisti; motorizirana enota vojske; publ. motorizirani nomadi turisti, ki potujejo z avtomobilom in taborijo; sam.: motorizirani naj ve o vozilu kaj več kot to, kje je bencin
  11.      motórka  -e ž (ọ̑) pog. 1. motorna brizgalna: gasilsko društvo je kupilo motorko 2. motorna ročna žaga: z motorkami podirati drevesa 3. motorna kosilnica: kositi z motorko 4. motorni vlak: motorka je pripeljala na postajo in izstopila sva
  12.      motoróga  -e ž (ọ́) 1. nav. mn., obrt. krak, ki veže pesto vodnega kolesa, motovila z obodom: voda je tekla po motorogah in lopatah; škripajoče motoroge // špica (pri kolesu): iz zadnjega kolesa so štrlele motoroge / v vreteno zabite motoroge 2. star. neroden, nespreten človek: ti motoroga, ti
  13.      motorovódja  -e tudi -a m (ọ̑) žel. kdor vozi motorni vlak: po trčenju so priprli motorovodjo // navt. motorist: postati motorovodja na barki
  14.      motovílast  -a -o prid. (í) ekspr. neroden, zlasti pri gibanju, premikanju: velik in motovilast človek / motovilaste noge / motovilasta pijanost
  15.      motovílec  -lca [c] m () rastlina, navadno samorasla, s podolgovatimi listi, ki se uporabljajo kot solata: nabirati, osnažiti, pripraviti motovilec; cena motovilca
  16.      motovílež  -a m () ekspr. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: ta motovilež je pohodil vse sadike
  17.      motovíliti  -im nedov.) 1. delati kaj, navadno počasi, nerodno: nekaj motovili v gozdu; motovilil je pred vrati; nalašč tako dolgo motovili; že nekaj dni se motovilijo tuji delavci okrog hiše / z nahrbtnikom se je motovilil iz avtomobila / motovilil se je v nerešljivih vprašanjih / otročad se je motovilila ob peči je bila / že dolgo se je motovilil s tem delom se je ukvarjal // počasi, nerodno hoditi: motoviliti skozi temo; raca in motovili pred njim / pijan motovili po kuhinji / ves dan je motovilil okrog je hodil 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom nerodno, neurejeno se gibati, premikati: muha je motovilila in se vedno bolj zapletala v pajčevino / motoviliti z rokami po zraku / časopis je v vetru motovilil motovíliti se 1. ekspr. pojavljati se v neredu: misli so se mu začele motoviliti / to vprašanje se mu je motovililo v mislih // izmikati se: kaj se motoviliš, saj si sam hotel sodelovati 2. redko vtikati se, vmešavati se: ne motovili se v zadeve starejših ● ekspr. dekle se mu že več dni motovili po glavi misli nanjo; ekspr. motovili se okrog dekleta zanima se zanjo
  18.      motovíljenje  -a s () glagolnik od motoviliti: nič motoviljenj, samo dejstva / z motoviljenjem je vstopil v sobo obotavljaje se
  19.      motovílo  -a s (í) 1. teh. priprava ali del stroja za navijanje, odvijanje preje: vrteti motovilo; prejo navijati na motovilo; hodi kakor staro motovilo // priprava, na katero se navija vrv, žica: gasilske cevi na motovilu / vodnjak na motovilo 2. slabš. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: nadležno, pijano motovilo // nepripraven, nepriročen predmet: vrzi proč to motovilo ◊ navt. sidrno motovilo naprava za spuščanje in dviganje sidrne verige; usnj. motovilo kad, v kateri se kože s tekočino vred mešajo s pomočjo lopatastega vretena
  20.      motrênje  -a s (é) glagolnik od motriti: pozorno motrenje / motrenje narave, življenja / tribuna za motrenje vseh vprašanj, ki so življenjskega pomena presojanje, ocenjevanje
  21.      motrílec  -lca [lc in c] m () raba peša opazovalec, gledalec: pozoren motrilec bi lahko odkril več / nepristranski motrilec mora priznati, da je odgovor pravilen
  22.      motríti  -ím nedov. ( í) 1. preh., raba peša z gledanjem dojemati, zaznamovati vsebino česa; opazovati, gledati: snel je očala in ga motril; s kritičnim pogledom je motril pohištvo / nepremično, radovedno ga je motrila; izpod oči, od blizu, z jeznimi očmi, resnim obrazom motriti kaj / motri me od glave do peta // s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: motriti kaj s stališča potreb, z dveh vidikov; kritično motriti problem / zviška motriti dejanja ljudi 2. zastar. upirati, usmerjati pogled kam: motril je proti planinam motrèč -éča -e: stopam po mestu, motreč izložbe; preudarno motreč pogled motrèn -êna -o: premikati motreni predmet
  23.      motvóz  -a m (ọ̑) raba peša vrvica, vrv: odvozlati motvoz; privezati kaj z motvozom; bombažni motvoz / ekspr. vzemi nove motvoze za čevlje vezalke
  24.      motvózast  -a -o prid. (ọ̑) raba peša 1. ki je iz vrvice, vrvi: motvozasta mreža 2. ekspr. podoben vrvici, vrvi: motvozasti poganjki rastline
  25.      móvens  -a m (ọ̑) knjiž. pobuda, gibalo: kaj je glavni movens njegovega hotenja / movens strahotnega nasilja je bil predsednik

   30.764 30.789 30.814 30.839 30.864 30.889 30.914 30.939 30.964 30.989  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA