Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (29.589-29.613)


  1.      meglénost  -i [mǝg] ž (ẹ̄) lastnost, stanje meglenega: meglenost ozračja / ekspr. Cankarjevemu pisanju so očitali meglenost; publ. idejna meglenost / ekspr. meglenost zgodnjega srednjega veka je še prevelika, da bi mogli izreči zanesljivejšo sodbo ♪
  2.      meglíca  -e [mǝg] ž (í) 1. redka megla, navadno manjšega obsega: meglica se dviga, razkadi, spušča; nad jezerom leži meglica; ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; bela, prosojna, rahla meglica; ekspr. kosmi meglice ♦ meteor. redka megla, zaradi katere vidljivost ni zmanjšana pod 1 km // (bel) oblaček: ni meglice, ki bi obetala dež; meglice na nebu // ekspr., s prilastkom večja količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabšo vidljivost: za vojaki je ostala samo še prašna meglica / meglice vodometa 2. rahla, komaj vidna vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: umrla je, saj na ogledalu ni meglice; meglica na očalih 3. astr. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami: meglica v Orionu / svetla, temna meglica ● ekspr. če je preveč pil, mu je rahla meglica ovila možgane ni mogel več logično misliti, trezno presojati; nar. meglica na borovnicah, slivah tanka voščena prevleka; poprh ♪
  3.      meglíčast  -a -o [mǝg] prid. (í) nanašajoč se na meglico: megličasta plast / megličasta reka; megličasto obzorje / jutro je megličasto / ekspr. megličasti vodometi ♪
  4.      meglílnik  -a [mǝg] m (ȋ) agr. priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice; atomizator ♪
  5.      meglíti  -ím [mǝg] nedov., meglì in mègli (ȋ í) delati kaj nejasno, motno: dim, prah megli ozračje / solze so ji meglile oči; pren., knjiž. njegova izjava megli že tako zapleten položaj; misli se mu meglijo ∙ solze ji meglijo pogled zaradi solznih oči vidi nejasno, nerazločno; knjiž. strah ji je meglil razsodnost povzročal, da ni mogla razsodno misliti; žganje mu megli razum povzroča, da ne more logično misliti, trezno presojati ♦ voj. delati, povzročati umetno meglo meglíti se postajati meglen: dolina se megli; brezoseb. zunaj se je začelo megliti ● knjiž. v daljavi se meglijo gore so nejasno zaznavne, vidne; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo ♪
  6.      méh  -a m, mn. mehóvi in méhi (ẹ̑) 1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh; vajenec goni meh / kovaški meh // priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom potrebni zrak: popraviti meh pri orglah; meh dude, harmonike 2. šalj. harmonika: harmonikar je vzel svoj meh in zaigral / nehaj že nategovati, raztegovati, vleči meh, mehove 3. star. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda: godec je pihal na meh 4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža: žival je previdno odrl, da bi lahko prodal njen meh // posoda iz take kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja: nesti kozji, ovčji meh; trebušast meh vina, žita; sesedel se je kot prazen meh / kot psovka ti meh vinski, že spet razgrajaš ● nizko razparal mu bom meh trebuh; na meh dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana; ekspr. na meh te bom odrl napravil, povzročil ti bom kaj zelo neprijetnega; vpije, kot bi ga drli na meh zelo močno, glasno; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; sope kot kovaški meh zelo, glasno ◊ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; čeb. kadilnik na meh; fot. meh raztegljivi del fotografskega aparata med nosilcem objektiva in ohišjem aparata; kamera na meh; muz. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti ♪
  7.      mehanicíst  -a m (ȋ) 1. pristaš mehanicizma: nauk, teorija mehanicistov 2. knjiž. kdor togo, razumsko poenostavljeno prenaša zakonitosti, metode določenega področja na kako drugo, višje področje: ne bodimo taki mehanicisti ♪
  8.      mehanicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na mehanicizem: mehanicistični nazori v biologiji, literarni teoriji in drugih znanostih; sveta ni mogoče razložiti z mehanicistično teorijo / mehanicistično pojmovanje vloge sindikatov mehanicístično prisl.: resnice v umetnosti ni razumel mehanicistično ♪
  9.      mehanicízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nauk, ki razlaga vse pojave v naravi, družbi z zakoni mehanike: mehanicizem enači človeka in stroj 2. knjiž. togo, razumsko poenostavljeno prenašanje zakonitosti, metode določenega področja na kako drugo, višje področje: mehanicizem je ustvarjalnemu duhu tuj ♪
  10.      meháničen  -čna -o prid. (á) 1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični; mehanično ponavljanje // ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje umetnosti / samostalnikom, ki poimenujejo stvari, določamo spol po mehaničnem načelu po končnici; mehanično razumevanje partijskih navodil je škodljivo in nemarksistično 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanični dražljaji / mehanično čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem / mehanične poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca; mehanična zaščita zaščita pred udarci, vbodi, padci 3. teh. ki deluje samo ob uporabi sile mišic ali stroja: dleto, klešče, nož in druge mehanične priprave / mehanični globinomer // ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanične priprave / mehanični brzinomer; mehanična lopata priprava z žico, ki jo v eno smer vleče elektromotor, za premeščanje, spravljanje sipkega materiala na kup; mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; mehanične statve strojne statve; mehanična stiskalnica; mehanična tehnologija mehanska tehnologija; mehanična zavora 4. v zvezi mehanični servis, mehanična delavnica servis, delavnica, v kateri se popravljajo ali izdelujejo stroji, tehnične priprave: poleg nove bencinske črpalke so odprli tudi mehanični servis; vajenec v mehanični delavnici 5. raba peša nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo; mehanski: trdnost, prožnost in druge mehanične lastnosti ◊ filoz. mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; med. mehanična kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uporabljajo sredstva, ki zadržujejo spermije; muz. mehanični instrument instrument, pri katerem nadomešča izvajalca poseben mehanizem; ped. mehanično učenje učenje brez razumevanja snovi; učenje, pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja mehánično prisl.: mehanično odgovarjati, ponavljati; roke so mehanično opravljale svoje delo, misli pa so hodile svoja pota; živali so pobili mehanično ali električno; mehanično trdna snov ♪
  11.      meháničnost  -i ž (á) lastnost, značilnost mehaničnega: moreča mehaničnost gibov / njegovo pojmovanje tradicije je daleč od vsake mehaničnosti in togosti ♪
  12.      mehánika  -e ž (á) 1. veda o gibanju in mirovanju teles ter o silah, ki to povzročajo: vpliv mehanike na filozofijo 17. in 18. stoletja; zakoni mehanike / mehanika tal geomehanika; mehanika tekočin hidromehanika ♦ astr. nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles; fiz. kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; mehanika togih teles 2. v zvezi fina, precizna mehanika dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav; finomehanika: delavnica fine, precizne mehanike; telefonski aparati, električni števci in drugi izdelki fine mehanike 3. publ., s prilastkom zakonitost, določenost: splošna mehanika revolucije; v njegovem uporništvu je nekaj, kar zanikuje tesnobno mehaniko sodobnega sveta 4. redko mehanizem: priprava z zastarelo mehaniko 5. muz. mehanizem pri glasbilu, ki omogoča igranje: mehanika pri klarinetu se je pokvarila / angleška mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun s posebnim sistemom vzvodov; dunajska mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun neposredno; klavirska mehanika ♪
  13.      mehanístičen  -čna -o prid. (í) mehanicističen: mehanistični nauk, nazor; to je mehanistična razlaga evolucije ◊ filoz. mehanistični materializem mehanični materializem mehanístično prisl.: skladnosti med podobo in predmetom ni pojmoval mehanistično ♪
  14.      mehániški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mehanike: mehaniške navade / mehaniške klešče; modra mehaniška obleka ♪
  15.      mehanizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od mehanizirati: a) mehanizacija in avtomatizacija dela, proizvodnje / mehanizacija kmetijstva b) mehanizacija gibov; mehanizacija tipkanja 2. navadno s prilastkom stroji, tehnične naprave, ki opravljajo delo s človekovim sodelovanjem: na gradbišču uporabljajo najmodernejšo mehanizacijo; kmetijska, pisarniška mehanizacija ♪
  16.      mehanízem  -zma m (ȋ) 1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi // publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem 2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma; potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen // s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja ◊ nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem ♪
  17.      mehanizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od mehanizirati: pogoj za zvišanje produktivnosti je mehaniziranje obrata / mehaniziranje gibov ♪
  18.      mehanizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. uvesti stroje za opravljanje kakega dela: mehanizirati košnjo, molžo / mehanizirati gospodinjstvo; kmetijstvo se vse bolj mehanizira // opremiti s stroji: luko, obrat so že precej mehanizirali 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: mehanizirati gibe ♦ ped. mehanizirati poštevanko naučiti se jo tako, da se lahko uporablja brez razmišljanja, sklepanja // ekspr. povzročiti, da kaj sploh poteka brez sodelovanja volje, zavesti: mesto mehanizira vse življenje mehanizíran -a -o: mehaniziran obrat; postopek je zdaj že mehaniziran ♪
  19.      mehanográf  -a m (ȃ) uslužbenec, ki dela z mehanskimi stroji, napravami za obdelavo podatkov: v knjigovodstvu potrebujejo še enega mehanografa; knjigovodja mehanograf ♪
  20.      mehanografíja  -e ž (ȋ) 1. veda o mehanskih strojih, napravah za obdelavo podatkov in o njihovi praktični uporabi: hitro se je uveljavil na področju mehanografije / posvetovanje o mehanografiji / center, oddelek za mehanografijo za obdelavo podatkov s takimi stroji, napravami 2. adm. mehanski stroji, naprave za obdelavo podatkov: prodati zastarelo mehanografijo; stroji za luknjanje, razvrščanje kartic in druga mehanografija ♪
  21.      mehanográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mehanografe ali mehanografijo: obiskovati mehanografski tečaj / izpisovanje faktur z mehanografskimi stroji / mehanografska obdelava podatkov ♪
  22.      mehánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo: trenje, trki in drugi mehanski pojavi / mehanske lastnosti; mehanska trdnost stekla / mehanski filter 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanski dražljaji / mehansko čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem / mehanske poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca 3. teh. ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanski dvigalnik; mehanska stiskalnica / mehanska regulacija / mehanska roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka 4. redko ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti; mehaničen: mehansko reševanje nalog ◊ filoz. mehanski materializem mehanični materializem; fiz. mehanski ekvivalent toplote v joulih izraženo delo, ki ustreza eni kilokaloriji; mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja; mehanska energija energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege ali gibanja; teh. mehanska obdelava obdelava, s katero se materialu spreminja oblika; mehanska tehnologija tehnologija, ki obravnava spreminjanje oblike materiala mehánsko prisl.: material najprej kemično, nato pa še mehansko obdelajo; ti pojavi se ne dajo razložiti mehansko ♪
  23.      méhast  -a -o prid. (ẹ̑) redko podoben mehu: mehasti rokavi / ekspr. mehaste veke otekle, nabrekle ♪
  24.      mehčálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mehčanje: mehčalni postopek / mehčalno sredstvo ◊ fot. mehčalni objektiv objektiv s krogi, ki povzročijo, da je negativ mehek ♪
  25.      mehčánje  -a s (ȃ) glagolnik od mehčati: priprava za mehčanje mesa / mehčanje grozdja / sredstvo za mehčanje vode ◊ lingv. mehčanje sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice ♪

   29.464 29.489 29.514 29.539 29.564 29.589 29.614 29.639 29.664 29.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA