Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (29.389-29.413) 
- matúra -e ž (ȗ) zaključni izpit na srednji šoli: delati maturo; napraviti, opraviti maturo s prav dobrim uspehom; pasti pri maturi; priprava na maturo; obletnica mature / mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; velika matura ♪
- maturántka -e ž (ā) ženska oblika od maturant: maturanti in maturantke ♪
- maturántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na maturante: maturantske skrbi / maturantski ples ♦ šol. maturantski izlet ♪
- mátuška -e ž (ȃ) ljubk., v ruskem okolju mati, mamica: njegova matuška je vsa sključena od starosti / matuška Volga ♪
- mavčárna -e ž (ȃ) prostor, kjer se dela z mavcem: klinika ima novo, sodobno opremljeno mavčarno ♪
- mávček -čka m (ȃ) bot. močvirska rastlina z drobnimi cveti v klasih, Trichophorum ♪
- mávčen -čna -o prid. (ā) ki je iz mavca: mavčni kipec, odlitek, predmet; mavčne štukature / mavčna malta ♦ med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; mavčna obveza ali mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov ♪
- mávčev -a -o prid. (ā) mavčen: mavčev kipec, odlitek / mavčeva kaša ♦ med. mavčeva obveza ali mavčev povoj mavčna obveza ali mavčni povoj ♪
- mávec -vca m (ā) z žganjem sadre pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi: kupiti mavec; zgladiti stene z mavcem; kip iz mavca / štukaturni, zobni mavec // pog. mavčna obveza: nositi mavec; sneli so mu mavec / dati roko v mavec // žarg. izdelek iz te snovi: razstavljenih je nekaj olj in pet mavcev ♪
- mávelj -vlja m (á) bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus ♪
- mávra 2 -e ž (ȃ) nar. mavrica: mavra se je razpenjala od gore do gore; pog. pijan kot mavra zelo / božja mavra ♪
- mávrah -a m (ā) užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom: nabirati mavrahe ♦ bot. koničasti, užitni mavrah ♪
- mávrica -e ž (ȃ) barvni lok na obzorju, nastal zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah: mavrica je izginila; ob dežju se je prikazala mavrica; pisana mavrica // knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina različnih stvari iste vrste: mavrica barv; mavrica čustev, problemov ♪
- mávričast -a -o prid. (ȃ) po barvah podoben mavrici: pred zaprtimi očmi so mu trepetali mavričasti kolobarji / obleka mavričastih barv mávričasto prisl.: mehurčki so se v soncu mavričasto lesketali ♪
- mávričen -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na mavrico: mavrični lok / mavrične barve 2. po barvah podoben mavrici: mavrični kristali snega; mavrična rosa / svetlikati se v mavričnih barvah mávrično prisl.: mavrično se prelivajoče večerno nebo ♪
- mavríčiti se -im se in mávričiti se -im se nedov. (í ȋ; ȃ) knjiž., redko svetlikati se v mavričnih barvah: v kristalnih čašah se mavriči cocktail ♪
- mávričnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost mavričnega: mavričnost oblakov ♪
- mávrski -a -o prid. (á) nanašajoč se na Mavre: biti mavrskega rodu ◊ um. mavrski slog severnoafriški, španski umetnostni slog, za katerega so značilni podkvasti gradbeni elementi in arabeske ♪
- mávzer -ja m (á) voj. 1. velika polavtomatska ali avtomatska pištola z lesenim tokom, ki se pri streljanju lahko uporablja kot kopito: oboroženi so bili s puškami in mavzerji 2. orožje, imenovano po konstruktorju Mauserju: mavzerji so zelo razširjeni; neskl. pril.: mavzer pištola, puška ♪
- mávzerica -e ž (á) voj. puška repetirka, nemške proizvodnje: biti oborožen z mavzerico ♪
- mávzerka -e ž (á) voj. mavzerica: biti oborožen z mavzerko ♪
- mavzoléj -a m (ẹ̄) razkošna stavba, namenjena za grobnico: prenesti krsto v mavzolej; mavzoleji bogatih rodbin; mavzolej iz marmorja / Leninov mavzolej v Moskvi ♪
- maxwell -a [máksvel in méksvel] m (ȃ; ẹ̑) fiz. enota za merjenje magnetnega pretoka, stomilijonina webra ♪
- máz -í ž (ȃ) knjiž. mazilo, mast: mazati z mazjo // premaz: maz se je hitro posušila ◊ anat. sklepna maz gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži ♪
- mazáč -a m (á) 1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač 2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere 3. redko mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji ● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik ♪
29.264 29.289 29.314 29.339 29.364 29.389 29.414 29.439 29.464 29.489