Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (29.239-29.263) 
- maršálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maršale: maršalska uniforma / uvedba maršalskega čina; maršalska palica znamenje maršalskega čina ♪
- maršálstvo -a s (ȃ) v nekaterih državah čin ali služba maršala: podelili so mu maršalstvo ◊ zgod. dvorno maršalstvo v nekaterih državah urad dvornega maršala ♪
- maršíranje -a s (ȋ) glagolnik od marširati: marširanje je bilo naporno ♪
- maršírati -am nedov. (ȋ) 1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo: bataljon, četa, polk maršira 2. pog. korakati: vojaki se učijo marširati / ekspr. kam pa marširaš greš ♪
- máršrúta -e ž (ȃ-ȗ) smer pohoda z natančnim načrtom: maršruta je vodila mimo mesta; dati, dobiti maršruto / ekspr. izletniki so si določili maršruto smer potovanja // dokument o tem: pregledovati maršrute ♪
- máršrúten -tna -o prid. (ȃ-ȗ) nanašajoč se na maršruto: maršrutni načrt ♦ žel. maršrutni vlak vlak, ki od odpremne do namembne postaje ne spreminja sestave tovora ♪
- martínar -ja m (ȋ) teh. delavec pri martinovki: že njegov oče je bil martinar ♪
- martinárna -e ž (ȃ) jeklarski obrat z martinovkami: delo v martinarni ♪
- martínček -čka m (ȋ) majhen kuščar: čez kamen se je zapodil martinček; sedimo na soncu in se grejemo kakor martinčki ♦ zool. majhen kuščar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavo, Lacerta agilis ♪
- martínec -nca m (ȋ) zool. ob vodah živeča ptica z majhno glavo, dolgim kljunom in dolgimi nogami, Tringa: ob reki se oglašajo martinci ♪
- martínka 2 -e ž (ȋ) nekdaj puška, ki se polni z enim nabojem ♪
- Martínov 1 -a -o prid. (í) etn., v zvezah: Martinova gos gos, ki se pripravi za proslavljanje vinske letine na Martinovo nedeljo; Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem ♪
- martinovánje -a s (ȃ) glagolnik od martinovati: povabiti ga na martinovanje ♪
- martínovka -e ž (ȋ) metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek: napolniti martinovko ♪
- martínovo -ega s (í) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Martina 11. novembra: praznovati martinovo ♪
- martínski -a -o prid. (ȋ) metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki ♪
- martírij -a m (í) rel. mučeništvo: Kristusov, svetnikov martirij / martiriji na freskah; pren., knjiž. življenje mu je bilo težek martirij ♪
- martolóz -a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan: turški martolozi 2. nav. ekspr., nekdaj vojaški ubežnik, razbojnik: kradel je kot martoloz ♪
- mártra -e ž (ȃ) star. trpljenje, bolečina: je že tako, da je človek rojen za martro / njeno življenje je bilo živa martra ● star. božja ali bridka martra križ s podobo Kristusa ♪
- mártrati -am nedov. (ȃ) nižje pog. mučiti: v internaciji so nas zelo martrali / kaj martraš konje / ne martraj se tako z delom / vsi se moramo martrati ● nižje pog. to ga že dolgo martra to bi že dolgo rad dobil, izvedel, spoznal ♪
- mártrnik -a m (ȃ) 1. zastar. mučenec: priporočiti se martrnikom 2. nar. mučenik, trpin: on je samo ubog martrnik 3. nar. mučitelj: živinski martrnik 4. nar. koroško pijača iz že nekoliko otisnjenih sadnih tropin: sod martrnika ♪
- màrveč in márveč vez. (ȁ; ȃ) knjiž., v protivnem priredju ampak: ne delamo po ukazu, marveč po potrebi; ona ga ne sliši, marveč strmi v daljavo / sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno; reforma ni le naloga vodstva, marveč vsakega posameznika ∙ zastar. pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost rajši ♪
- márža -e ž (ȃ) trg. razlika med nabavno in prodajno ceno blaga v trgovini: šestodstotna marža; določitev marže ♪
- mása -e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji
del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma ◊ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji;
kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti ♪
- mása prisl. (ȃ) nar. zelo: bilo je masa veliko ljudi / na cesti je masa ljudi zelo veliko ♪
29.114 29.139 29.164 29.189 29.214 29.239 29.264 29.289 29.314 29.339 
