Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (29.014-29.038)



  1.      máltar  -ja [t in lt] m () redko kdor dela malto: najeti bi moral še dva maltarja // slabš. zidar: šel je med maltarje
  2.      maltáza  -e ž () biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj sladnega sladkorja v grozdni sladkor: maltaza črevesnega soka
  3.      maltéški  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; rel. malteški križ križ z zarezami na koncu krakov; malteški viteški red viteški red, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov
  4.      maltóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, pridobljen iz škroba, sladni sladkor
  5.      maltuzianízem  -zma m () soc. teorija, po kateri število ljudi hitreje narašča kot možnosti za pridobivanje hrane: pristaš maltuzianizma
  6.      málva  -e ž () vrtn. okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti; slezenovec
  7.      malvázija  in malvazíja -e ž (á; ) 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazija je dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
  8.      malvázijec  in malvazíjec -jca m (á; ) redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca
  9.      malverzácija  -e ž (á) knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja
  10.      máma  -e ž (á) v družinskem okolju ženska v odnosu do svojega otroka: mama peče kruh; pokliči mamo; z mamo je šel v trgovino / kot nagovor mama, igraj se z nami; v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama / stara mama stara mati, babicaekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane
  11.      mamán  in mamá ž neskl. () star., v meščanskem okolju mama, mati: hči je podobna svoji maman; dobrodušna maman
  12.      mamelúk  -a m () 1. zgod., nekdaj vojak enote turško-egiptovske vojske v Egiptu, ki si je pridobila oblast: oddelek mamelukov // konjenik Napoleonove telesne garde iz Egipta: hraber mameluk 2. knjiž., slabš. kdor služi tujim političnim interesom: nemškutarski mameluk
  13.      mámi  ž neskl. () ljubk. mama, mati: mami me bo peljala v šolo / naša dobra, draga mami / kot nagovor: mami, počakaj; hvala, mami
  14.      mámica  -e ž (ā) ljubk. mama, mati: otrok se dobrika mamici / kot nagovor dober večer, mamica / stara mamica stara mati, babicaekspr. obleka za bodoče mamice za noseče ženske
  15.      mámika  -e ž (ā) nar. štajersko mama, mati: otrok kramlja z mamiko / kot nagovor draga mamika / ženska je naredila vtis ljubeznive mamike
  16.      mamílar  -ja m () kdor uživa mamila iz bolezenske sle; narkoman: zdravljenje mamilarjev
  17.      mamílo  -a s (í) sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati mamila; vbrizgati mamilo; močno mamilo; tihotapci mamil / vpliv mamil na mladino; navajenost na mamila / ekspr. v vinu je iskal mamila svojim bolečinam utehe
  18.      mámin  -a -o prid. () nanašajoč se na mamo: mamin brat; mamini čevlji / mamin smehljaj / mamina smrt ∙ otr. sinek, si kaj mamin ali imaš rad mamo; iron. mamin ljubljenček, sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant
  19.      mamíti  in mámiti -im, in mámiti -im nedov. ( á; á ) 1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami 2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto mamèč -éča -e: mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
  20.      mámka  -e ž (ā) 1. ljubk., zlasti v kmečkem okolju starejša (poročena) ženska, navadno gospodinja; mati: iz kuhinje je prišla mamka / kot nagovor kaj bo dobrega, mamka / na klopeh po parku so sedele mamke in botre 2. ljubk. mama, mati: moja mamka me ima zelo rada / kot nagovor stori, mamka, kakor želiš 3. v medmetni rabi, v zvezi (sveta) mamka božja izraža začudenje, nejevoljo: (sveta) mamka božja, ali je to mogoče, je kriknila
  21.      mámljenje  -a s (á) glagolnik od mamiti: rad se je spominjal mamljenj, ki jih je povzročala njena bližina / bila je gluha za njegovo mamljenje
  22.      mamljív  -a -o prid., mamljívejši ( í) 1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje 2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva mamljívo prisl.: rože so mamljivo dišale; mamljivo je govoril
  23.      mamljívost  -i ž (í) značilnost mamljivega: mamljivost njene bližine / knjiž. mamljivost širokega sveta privlačnost, vabljivost
  24.      mámon  -a m () knjiž., ekspr. bogastvo, denar: mamona ima dovolj ∙ ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; okužiti se z mamonom postati pohlepen po bogastvu, denarju
  25.      mamonízem  -zma m () knjiž. pohlep po bogastvu, denarju: obsojati, zagovarjati mamonizem

   28.889 28.914 28.939 28.964 28.989 29.014 29.039 29.064 29.089 29.114  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA