Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (28.789-28.813)


  1.      magnát  -a m (ȃ) nav. ekspr., v kapitalističnih deželah zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat ♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski ♪
  2.      magnátka  -e ž (ȃ) ženska oblika od magnat: revež sem v primerjavi s to magnatko ♪
  3.      magnátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na magnate: magnatska ošabnost, samozavest / magnatski položaj; velike magnatske posesti ♪
  4.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta ♪
  5.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
  6.      magnetít  -a m (ȋ) min. temno siva rudnina železov oksid, ki jo magnet zelo privlači: pridobivati železo iz magnetita; rudnik magnetita ♪
  7.      magnetízem  -zma m (ȋ) 1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja ♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma // veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma 2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem ♪
  8.      magnetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati 2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo magnetizíran -a -o: magnetiziran človek ♪
  9.      magnétnica  -e ž (ẹ̑) fiz. droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug: odklon magnetnice ♪
  10.      magnétnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost magnetnega: izgubiti, obdržati magnetnost ♪
  11.      magnetofón  -a m (ọ̑) priprava za zapisovanje in predvajanje zvoka s pomočjo magnetnega traku: magnetofon teče; vključiti magnetofon; posneti glasbo, govor na magnetofon / kasetni magnetofon v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete; reportažni magnetofon ♪
  12.      magnetográm  -a m (ȃ) dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora: magnetogram seje ♪
  13.      magnétovec  -vca m (ẹ̑) min. magnetit: pridobivati železo iz magnetovca ♪
  14.      magnetrón  -a m (ọ̑) elektr. priprava za pridobivanje visokofrekvenčnih električnih nihanj ♪
  15.      magnézij  -a m (ẹ́) kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita ♪
  16.      magnézija  -e ž (ẹ́) krhka snov bele barve, ki se uporablja za preprečevanje drsenja pri vajah na orodju: pridobivati magnezijo; tekmovalec si je namazal dlani z magnezijo ♦ kem. magnezijev oksid ♪
  17.      magnézijev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na magnezij: magnezijev karbonat, klorid, oksid; magnezijeva zlitina ♦ grad. magnezijev fluat ♪
  18.      magnezít  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev karbonat: pridobivanje magnezija iz magnezita; rudnik magnezita ♪
  19.      magnificénca  -e ž (ẹ̑) navadno s svojilnim zaimkom, v nekaterih deželah naslov za rektorja univerze: njegova magnificenca (rektor) je odredil / kot nagovor vaša magnificenca, vabimo vas ♪
  20.      magnífikat  -a m (ȋ) 1. rel. Marijina hvalna pesem v evangeliju: peti magnifikat 2. muz. skladba s tem motivom ♪
  21.      magnólija  -e ž (ọ́) okrasno drevo ali grm z velikimi listi in velikimi rožnatimi, belimi cveti: magnolije v parku so se razcvetele / zimzelena magnolija ♪
  22.      magót  -a m (ọ̑) zool. opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana ♪
  23.      máh  -ú in -a m, mn. mahóvi (ȃ) 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju ♪
  24.      màh  tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah 3. star. trenutek, hip: (na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe ● ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; redko z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem ◊ jur. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah ♪
  25.      mahagónijev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na mahagoni: mahagonijev les / mahagonijev furnir; mahagonijevo pohištvo / njegova polt je bila mahagonijeve barve ♪

   28.664 28.689 28.714 28.739 28.764 28.789 28.814 28.839 28.864 28.889  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA