Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (28.614-28.638)


  1.      lúkati 2 -am nedov. (ȗ) zastar. gledati, kukati: lukati izza vogla / lukala je pri vratih v sobo ♪
  2.      lúkec  -kca m (ȗ) nar. vzhodno pridelek iz čebulnega semena v prvem letu; čebulček: saditi lukec ♪
  3.      lúknja  -e ž (ȗ) 1. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre: izvrtati luknjo; ogorek je naredil luknjo v preprogi; prebiti luknjo v led; zamašiti luknjo v čolnu; luknja v deski; luknja v rokavu; zakrpati luknjo v nogavici; premer luknje / ključavnična luknja / pog. tako se je zredil, da je moral razširiti pas za dve luknji da ga zapenja dve luknji bolj proti koncu // ekspr. prazno mesto, vrzel: na policah je dosti lukenj, ki kažejo izgubljene knjige / žarg. napadalec je izkoristil luknjo v obrambi in dal gol; pren. v njegovem znanju je bilo dosti lukenj 2. v kako snov narejena vdolbina, zlasti globlja, ožja: delati, dolbsti luknjo v led, les, skalo; globina, širina luknje / blodil je po gozdu in padel v luknjo; podzemeljske luknje / luknje v siru, zobu / ekspr. na cesti je veliko lukenj 3. bivališče živali, zlasti pod zemljo: muren prileze iz luknje; miš je zbežala v luknjo / lisičja, mišja luknja 4. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: rad bi se preselil iz te luknje; stanovati v kletni, podstrešni luknji; temačna luknja / v mestu ni mogel dobiti nobene luknje, zato se je v službo vozil sobe, stanovanja 5. ekspr. zapor, ječa: bati se luknje / iti za teden dni v luknjo; spraviti, vtakniti koga v luknjo; že večkrat je bil, sedel v luknji 6. ekspr. samoten, odmaknjen kraj, zlasti v kaki ozki dolini: ta vas je luknja; pet let je služboval v neki zakotni luknji ● ekspr. poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; žarg., šol. po drugi uri imam luknjo prosto uro sredi pouka; ekspr. imeti luknjo v žepu biti brez denarja; ekspr. našel, poiskal je luknjo v predpisu izkoristil je premalo natančno formuliran predpis, da se je izognil izpolnjevanju tega; žarg., lov. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; pog. s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj poravnal nekaj dolgov; ekspr. ta avto je zvrtal luknjo v mojo denarnico zanj sem potrošil precej denarja; ekspr. vsako (mišjo) luknjo sva pregledala, pa ga nisva našla vse kraje sva natančno pregledala; star. prosil ga je luknjo tobaka tobaka, kolikor se ga da enkrat v pipo ◊ gozd. sečnja na luknje da nastanejo vrzeli brez drevja ♪
  4.      luknjáča  -e ž (á) obrt. orodje za delanje lukenj v listih, ploščah, trakovih: z luknjačo narediti luknjice v jermen ♪
  5.      lúknjanje  -a s (ȗ) glagolnik od luknjati: luknjanje jermenov, pločevine; stroj za luknjanje / luknjanje kartic pri obdelavi podatkov ♪
  6.      lúknjarica  -e ž (ȗ) 1. les. žaga z ozkim, v konico prehajajočim listom za izžagovanje lukenj: luknjarica in čepnica 2. mn., obrt. škarje z ukrivljenim rezilom za izrezovanje lukenj v pločevino ♪
  7.      lúknjati  -am nedov. (ȗ) delati luknje, luknjice: luknjati liste papirja ♦ elektr. luknjati znake na kartice vnašati informacije po sistemu kombinacij luknjic lúknjan -a -o: luknjana kartica kartica, na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic ♪
  8.      lúknjica  -e ž (ȗ) manjšalnica od luknja: a) delati luknjice; narediti luknjico v jajčno lupino; gledati skozi luknjico v ključavnici / mazalne luknjice v ležajih b) v parketu se poznajo luknjice od žebljev / luknjice v sredici c) izbezati murna iz luknjice ◊ elektr. pravokotno preluknjano mesto na kartici; obrt. prvina pri vezenju, ki nastane, če se tkanina okroglo predre in gosto obšije ♪
  9.      lúknjičast  -a -o prid. (ȗ) poln luknjic: škatlica z luknjičastim pokrovom; cedilo ima luknjičasto dno / luknjičasti siri ♦ bot. luknjičaste gobe gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka luknjice, kjer nastajajo trosi, Polyporaceae; obrt. luknjičasti vzorec vezenine ♪
  10.      lúknjičati  -am nedov. (ȗ) redko delati luknjice: luknjičati liste lúknjičan -a -o: papir je ob robu luknjičan ♪
  11.      lúknjičavost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost luknjičavega: luknjičavost sira, sredice / luknjičavost kamnine; raziskovati luknjičavost tal ♦ agr. listna luknjičavost glivična bolezen koščičastih sadnih dreves, pri kateri nastanejo v listih luknjice kot posledica sušenja listnega tkiva ♪
  12.      lúkov  -a -o prid. (ȗ) nar. vzhodno čebulen: lukovi listi / lukova juha ♪
  13.      lukratíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž., redko donosen, dobičkonosen: lukrativni trgovski posli ♪
  14.      lúks  tudi lúx -a [luks] m (ȗ) fiz. enota za merjenje osvetljenosti: meriti z luksi; osvetljenost stanovanjskih prostorov naj bi bila okoli šestdeset luksov ♪
  15.      luksuriózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko razkošen, sijajen: luksuriozne sobane luksuriózno prisl.: luksuriozno živeti; luksuriozno opremljeno stanovanje ♪
  16.      lúksuz  in lúksus -a m (ȗ) 1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka, razkošje: za življenje ne potrebujem luksuza; s svojo plačo si ne more privoščiti luksuza / pog., ekspr. ta luksuz nas je stal pet tisoč / nav. ekspr., v povedni rabi: dopust ni luksuz, ampak potreba; vozil se je z avtom in to je bil luksuz, ki si ga prej ni mogel niti predstavljati; to je drag, nepotreben luksuz / pog., ekspr. saj nisem šel tja za luksuz šel sem tja, ker je bilo treba; pren., ekspr. trdil je, da je poštenje luksuz 2. razkošna oprema, razkošni predmeti: hotel je brez luksuza, a udoben; luksuz palač / davek na luksuz ♪
  17.      lúksuzen  -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na luksuz, razkošen: a) tako luksuznega hotela še nisem videl; graditi luksuzna stanovanja / standardna in luksuzna izvedba avtomobila / luksuzni parnik, vlak; star. luksuzni avtomobil osebni avtomobil b) carina na luksuzne predmete; uvoz luksuznega blaga / luksuzni psi psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavo ◊ zal. luksuzna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi lúksuzno prisl.: luksuzno opremljeno stanovanje ♪
  18.      lukúlski  -a -o prid. (ȗ) knjiž., redko obilen, razkošen, bogat: prirejati lukulske večerje ♪
  19.      lúla  -e ž (ȗ) zastar. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: natlačiti, prižgati si lulo / turška lula ♪
  20.      lúlati  -am nedov. (ȗ) otr. opravljati malo potrebo: lulati in kakati / sem že lulal ♪
  21.      lúmen  -mna in -a m (ú) 1. anat. premer, prostornina cevastega organa, svetlina: črevesni lumen; zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi 2. fiz. enota za merjenje svetlobnega toka: meriti z lumni; ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnov ● iron., redko ta človek res ni poseben lumen ni posebno bister, pameten ♪
  22.      luminiscénca  tudi luminescénca -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov, svetlikanje: luminiscenca bakterijskih kultur ♪
  23.      luminiscénčen  tudi luminescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na luminiscenco: luminiscenčni pojavi; luminiscenčna svetloba / luminiscenčna snov ♪
  24.      luminiscénten  tudi luminescénten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. luminiscenčen: luminiscentna svetloba / luminiscentna snov ♪
  25.      luminíst  -a m (ȋ) um. umetnik, ki poudarja na slikah kontraste svetlobe in teme ♪

   28.489 28.514 28.539 28.564 28.589 28.614 28.639 28.664 28.689 28.714  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA