Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (28.339-28.363)


  1.      litográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na litografijo: litografski postopek / litografski kamen; litografski papir / litografski tiskar litográfsko prisl.: litografsko razmnoževati besedilo ♪
  2.      litopón  -a m (ọ̑) kem. bela prašna zmes barijevega sulfata in cinkovega sulfida za oljnato belo barvo: izdelovati litopon ♪
  3.      litorál  -a m (ȃ) geogr. obalno področje morja, jezera ♪
  4.      litorálen  -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v bližini obale; obrežen, obalen: litoralni sedimenti / litoralno morje / litoralna pokrajina obmorska, primorska ♪
  5.      litosfêra  -e ž (ȇ) geol. zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine, zemeljska skorja: raziskovanje litosfere ♪
  6.      litóta  -e ž (ọ̑) lit. besedna figura, s katero je trditev namenoma izražena manj določno, navadno z zanikanjem: pesnik rad uporablja litote / današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika ♪
  7.      lítoželézen  -zna -o prid. (ȋ-ẹ́) ki je iz litega železa: litoželezen kotel, steber; litoželezne cevi; litoželezna peč ♪
  8.      litráža  -e ž (ȃ) pog. prostornina posode, izražena v litrih: litraža soda ∙ žarg., avt. gibna prostornina, kubatura ♪
  9.      lítrček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od liter: litrček cvička / bom dal še jaz za pol litrčka ♪
  10.      lítrka  -e ž (ȋ) nar. litrska steklenica: Reza je nagnila, potegnila dvakrat, trikrat, a ni spravila iz litrke več kot droban požirek (P. Zidar) ♪
  11.      litúrgičen  -čna -o prid. (ú) nanašajoč se na liturgijo, bogoslužen: ustrezen liturgični prostor / liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; liturgične knjige; liturgična oblačila ♪
  12.      liturgíja  -e ž (ȋ) rel. cerkveni verski obredi, bogoslužje: spremljati liturgijo s petjem; oblačila, predmeti za liturgijo ♪
  13.      lív  -a m (ȋ) 1. litina: jekleni, sivi liv / skorja na livu ulitem izdelku, ulitku 2. litje: liv se je posrečil ● publ. ta figura v romanu je kot iz enega liva iz enega kosa ♪
  14.      lívanec  -nca m (í) nav. mn., nar. jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi: peči livance ♪
  15.      livárna  -e ž (ȃ) podjetje, obrat za ulivanje kovinskih izdelkov ali kovine: biti zaposlen v livarni / livarna brona, jekla, železa; livarna črk, zvonov ♪
  16.      livárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na livarje ali livarstvo: livarsko orodje; biti zaposlen v livarskem podjetju ♦ metal. livarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v lito železo; livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski pesek pesek za izdelavo form, navadno kremenov; livarska žlica orodje za oblikovanje form ♪
  17.      livárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z ulivanjem kovinskih izdelkov: uporaba kremenčevega peska v livarstvu // veda o tem ulivanju ♪
  18.      líven  -vna -o prid. (ȋ) metal. 1. nanašajoč se na ulivanje: livni prostor; livna napaka / livna jama jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki 2. ki se da (dobro) ulivati: ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron ♪
  19.      lívnost  -i ž (ȋ) metal. lastnost, značilnost kovine, da se da (dobro) ulivati: izboljšati livnost ♪
  20.      livréja  -e ž (ẹ̑) 1. uniformi podobno oblačilo nekaterih uslužbencev, zlasti v hotelu, cirkusu: livreja hotelskega vratarja 2. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju posebno oblačilo služabnikov za osebno strežbo: rumena livreja; kočijaž v livreji; pri kosilu so stregli služabniki v livrejah ♪
  21.      livríran  -a -o prid. (ȋ) oblečen v livrejo: livriran vratar / v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju: pri kosilu so stregli livrirani lakaji; livriran sluga ♪
  22.      lízanje  in lizánje -a s (í; ȃ) 1. glagolnik od lizati: lizanje bonbonov / sinu je samo podala roko, lizanja ni marala / težko so prenašali njegovo lizanje predstojniku 2. nar. krma, ki je živina ne grize, ampak samo liže: kadar je vol dosti vozil, so mu pokladali poleg sena tudi lizanje // kuhinjska sol, stisnjena v kamen, s katero se dopolnjuje krmljenje ♪
  23.      lízati  tudi lizáti lížem nedov. (í á í) 1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi // ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov 2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta 3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo 4. nepreh., knjiž., redko švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih ● ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka lízati se tudi lizáti se slabš. dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja ● pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje ližóč -a -e: zver, ližoča si rane ♪
  24.      lízika  -e ž (ȋ) bonbon v obliki ploščice na paličici: otroci kupujejo, ližejo lizike ♪
  25.      lizofórm  -a m (ọ́) kem. rumena, bistra, močno dišeča alkoholna raztopina mila in formalina, ki se uporablja za razkuževanje ♪

   28.214 28.239 28.264 28.289 28.314 28.339 28.364 28.389 28.414 28.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA