Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (27.739-27.763)


  1.      latínica  -e ž (ȋ) pisava starih Rimljanov in vsaka pisava, ki se je razvila iz nje: uporabljati latinico; latinica in cirilica ♪
  2.      latiníst  -a m (ȋ) strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist ♪
  3.      latínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku ◊ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije ♪
  4.      latínskoamêriški  -a -o prid. (ȋ-ȇ) nanašajoč se na Latinsko Ameriko: latinskoameriške države / latinskoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; latinskoameriška glasba glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi ♪
  5.      látje  -a stil. latjè -à s (ā; ȅ ȁ) 1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje; ovseno latje / oves gre v latje dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje ♪
  6.      látnat  -a -o prid. (ȃ) bot. ki ima lat: latnato žito ♪
  7.      látovka  -e ž (ā) bot. trava z ovalnimi klaski v latih, Poa: enoletna latovka; travniška latovka ♪
  8.      látovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na latovščino: latovske besede / latovski jezik látovsko prisl.: govoriti (po) latovsko ♪
  9.      látovščina  -e ž (á) 1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil // posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon: poslovna, vojaška latovščina 2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini ♪
  10.      latrína  -e ž (ȋ) preprosto stranišče na prostem, zlasti v taborišču: pregrade latrin; izkopati jamo za latrino / v kotu celice je bila kabina z latrino ♪
  11.      látvica  -e ž (á) 1. lončena skleda z dulcem, rabljena za mleko: razbiti latvico; naliti mleko v latvice / latvica kislega mleka; dolinica je ležala med hribovjem kakor zelena latvica 2. zool. morski polž, pritrjen z nezavito hišico vred na skalo, Patella: nabirati latvice po obrežnih skalah ♪
  12.      láva 1 -e ž (ā) 1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju; ognjenik bruha lavo; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava; divja množica se vali kakor lava / strjena lava / žareča lava 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: nezadržna lava demonstrantov; lava sovražne vojske je dosegla mejo ♪
  13.      láva 2 -e ž (ā) 1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava 2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo ♪
  14.      lavantínski  -a -o prid. (ȋ) rel., v zvezi lavantinska škofija škofija, ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru ♪
  15.      lávast  -a -o prid. (ā) ki vsebuje lavo: lavasta tla / lavasta snov podobna lavi ♪
  16.      lávdon  -a m (ȃ) 1. pog., ekspr. oblasten, neukrotljiv človek: kakšen lavdon je ta ženska / kdo bi ugnal tega mojega lavdona, je vzdihovala mati 2. nižje pog., v medmetni rabi, navadno v zvezi fiks lavdon izraža močno podkrepitev trditve: fiks lavdon, da je tako / fiks lavdon, daj mi že mir ♪
  17.      lávfar  -ja m (á) nav. mn., etn. vsaka od ustaljeno oblečenih pustnih šem, ki nastopajo v Cerknem: lavfarji tekajo po cesti ♪
  18.      lavínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lavino: lavinska področja / lavinski psi psi, izučeni za reševanje izpod plazov; lavinska sonda ♦ šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem področju ♪
  19.      lavíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od lavirati1: dolgotrajno laviranje / za stranko je bilo značilno taktično laviranje / politika laviranja med nasprotji ♪
  20.      lavírati 1 -am nedov. (ȋ) 1. navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti: jadrnica je lavirala in se bližala pristanišču 2. knjiž. ravnati previdno, primerno okoliščinam za dosego cilja: politik je laviral in sklepal kompromise; znal je tako spretno lavirati, da si je pridobil vodilno mesto / lavirati med političnimi strankami omahovati ♪
  21.      lavírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) um. osnovno enobarvno risbo izmivati z vodo, da se dobijo vmesni toni: risati in lavirati lavíran -a -o: lavirana perorisba; lavirana risba s tušem ♪
  22.      lávra  -e ž (ȃ) v pravoslavni cerkvi velik, pomemben samostan ♪
  23.      lavreát  -a m (ȃ) knjiž. umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec: letošnji lavreat je predstavnik moderne arhitekturne smeri / biti Nobelov lavreat za mir ♪
  24.      lawréncij  in lavréncij -a [-u̯r-] m (ẹ́) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, Lw ♪
  25.      làz  láza m (ȁ á) s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo: širiti laz; orati, pasti v lazu; laz v bregu / novi priseljenci so začeli krčiti laze ♪

   27.614 27.639 27.664 27.689 27.714 27.739 27.764 27.789 27.814 27.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA