Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (27.639-27.663)



  1.      lampijónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od lampijon: veselični prostor so razsvetljevali lampijončki; obesiti lampijončke; rdeč lampijonček ♦ vrtn. trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
  2.      lán  -ú in -a m () kulturna rastlina z modrimi cveti, ki se goji zaradi vlaken in zaradi semena, ali njeno seme: lan že cvete; sejati lan; puliti lan; delati olje iz lanu; snop lanu; vlakna iz lanu; modre oči kakor lan kakor cveti lanu / sušiti, treti lan / ozimni lan // predivo iz te rastline: presti lan; ima lase kot lan zelo svetle // pog. lanena tkanina, platno: lan se dobro nosi, pere; beliti lan ◊ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum; lepki lan rastlina s suličastimi listi, lepljivim steblom in rožnatimi cveti v socvetjih, Linum viscosum; tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke
  3.      láncia  -e [lanča] ž () osebni avtomobil italijanske tovarne Lancia: pripeljal se je z lancio
  4.      landrover  -ja [lêndróver in lándróver] m (-ọ̑; -ọ̑) terenski avtomobil angleške tovarne Rover: potovati po Afriki z landroverjem
  5.      lanén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lan: lanene bilke so že pognale; lanene glavice; lanena slama; laneno seme / lanena preja, tkanina; laneno platno, predivo, vlakno / laneni firnež; laneno olje olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov / imeti lanene lase zelo svetle lanéno prisl.: laneno plavi lasje
  6.      langúr  -ja m (ū) zool. vitka južnoazijska opica s kratkimi palci na rokah, ki se hrani z listjem, Presbytis
  7.      láni  prisl. (á) v letu, ki je bilo pred sedanjim: izvoz je letos večji kot lani / zidati je začel lani avgusta; zakon velja že od oktobra lani / to žito je še od lani lansko
  8.      laníka  -e ž (í) bot. rastlina polzajedavka na koreninah z belimi, na zunanji strani zelenimi cveti v socvetjih, Thesium: bavarska lanika
  9.      laníščnica  in laníšnica -e ž () nar. vzhodno preprosta stavba za sušenje lanu
  10.      lanolín  -a m () kem. voskasta snov za izdelavo mazil, mil, dobljena pri pranju ovčje volne: ta krema vsebuje petnajst odstotkov lanolina; neskl. pril.: lanolin milo
  11.      lánovka  -e ž () nar., nekdaj dninarica, ki dobi za delno plačilo lan ali pa lanišče v najem: Mater njegovo pa udinjam za lanovko (F. Finžgar)
  12.      lansêr  -ja m () uslužbenec, ki ureja zaporedje delovnih operacij v serijski proizvodnji: razpisati delovno mesto lanserja
  13.      lansírati  -am dov. in nedov. () 1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti: lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit 2. publ. dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo: lansirati nove modele čevljev; lansirati dirkalno vozilo; lansirati v serijah; pren. lansirati lažne vesti 3. publ. omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh: lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde lansíran -a -o: lansirana raketa
  14.      lánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na leto, ki je bilo pred sedanjim: lanski december; lanska pomlad je bila hladna; lansko leto lansko leto je bilo zanj srečno; prva polovica lanskega leta; delo društva v lanskem letu / lanski prvak v orodni telovadbi; posledice lanskih poplav; lanska proizvodnja; zame se briga, zanima kakor za lanski sneg nič / lanski letnik revije; to je še lansko vino / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni; umrl je lansko leto, lanskega leta lani
  15.      lanskoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) publ. lanski: lanskoletna proizvodnja; delo je nastalo med njegovim lanskoletnim bivanjem v Parizu / lanskoletna razstava
  16.      lantán  -a m () kem. na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, element La
  17.      lanténa  -e ž (ẹ̑) grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; jambornik, odrnik: zidarji so postavljali lantene
  18.      lantérna  tudi lantêrna -e ž (ẹ̑; ) redko latérna: na zadnjem delu voza se je zibala lanterna / star. lanterne na ulici svetilke
  19.      lanúgo  -a m () biol. puhasta dlaka človeškega plodu, ki odpade pred rojstvom ali kmalu po njem
  20.      lapálija  -e ž (á) zastar. malenkost, nepomembnost: to je lapalija; ne vznemirjaj se zaradi takih lapalij
  21.      lápast  -a -o prid. (á) nar. zgovoren, jezičen: Ondan sem prosil prav to lapasto Kato, naj bi nama prišla pomagat (I. Koprivec)
  22.      lapidáren  -rna -o prid. () ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko; zgoščen, jedrnat: lapidarni stavki; njegova poezija je lapidarna / lapidaren slog / lapidarna plastika ◊ arheol. lapidarni napis napis, vklesan v kamen lapidárno prisl.: lapidarno obnoviti diskusijo
  23.      lapidárij  -a m (á) sistematično urejena zbirka muzejsko pomembnih kamnitih spomenikov: lapidarij je razporejen kar na vrtu; v obnovljeni stavbi bodo namestili lapidarij rimskih izkopanin // prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti spomeniki: novi lapidarij bo dovolj velik za ves material
  24.      lapidárnost  -i ž () lastnost, značilnost lapidarnega; zgoščenost, jedrnatost: lapidarnost literarne sodbe; lapidarnost verzov / pesnik se v tem ciklu izpoveduje s svojo značilno lapidarnostjo
  25.      lapíl  -a m () geol. košček lave, kamnine do orehove velikosti, ki pride ob vulkanskem izbruhu na površje: lapili in bombe

   27.514 27.539 27.564 27.589 27.614 27.639 27.664 27.689 27.714 27.739  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA