Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (27.164-27.188)



  1.      krvoséčnost  -i ž (ẹ̄) med. izločanje krvi s sečem: pogost znak te bolezni je krvosečnost
  2.      krvosès  in krvosés -ésa m ( ẹ́; ẹ̑) slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: oduren priganjač in krvoses; vaški krvosesi; bil je pravi krvoses delavcev // nav. ekspr. žival, ki (rada) pije, sesa kri: brenclji so pravi krvosesi
  3.      krvoskrúnec  -nca m () kdor ima spolne odnose z najožjim (krvnim) sorodnikom: obsojen je bil kot krvoskrunec
  4.      krvoskrúnka  -e ž () ženska oblika od krvoskrunec: krvoskrunka in morilka
  5.      krvoskrúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na krvoskrunce ali krvoskrunstvo: krvoskrunska ljubezen / živeti v krvoskrunskem razmerju
  6.      krvoslédec  -dca m (ẹ̑) lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi: glasen lajež krvosledcev
  7.      krvosléden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž., v zvezi krvosledni pes barvar, krvosledec: trop krvoslednih psov
  8.      krvosrámen  -mna -o prid. (á ā) knjiž. krvoskrunski: krvosramna ljubezen
  9.      krvotòk  in krvotók -óka m ( ọ́; ọ̑) knjiž. krvavitev, krvavenje, navadno močno: obveza ni ustavila krvotoka // redko krvni obtok: skrbeti za pravilen krvotok
  10.      krvotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) biol., navadno v zvezi krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice: obolelost krvotvornih organov
  11.      krvožêljen  -jna -o prid. (é ē) 1. nav. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: krvoželjni komarji 2. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoželjen tiger // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoželjni vojaki
  12.      krvožêljnost  -i ž (é) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoželjnega: krvoželjnost tigrov / slabš. polaščala se ga je krvoželjnost
  13.      krvožílen  -lna -o prid. () knjiž. žilen: krvožilna obolenja / krvožilni sistem
  14.      krznár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: kučmo in plašč je naročila pri najboljšem krznarju; krznar in usnjar
  15.      krznaríja  -e ž () podjetje, delavnica za krznarsko obrt: odpreti krznarijo / ukvarja se tudi s krznarijo s krznarstvom
  16.      krznárka  -e ž (á) ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: šivilja in krznarka
  17.      krznárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krznarje ali krznarstvo: krznarski mojster / krznarska industrija, obrt
  18.      krznárstvo  -a s () krznarska obrt: razvoj krznarstva in usnjarstva // podjetje, delavnica za to obrt
  19.      krznína  -e ž (í) krzno: obšiti s krznino / razstava krznine / dama v krznini
  20.      kŕzno  -a s (ŕ) živalska koža, strojena z dlako vred: kupovati, prodajati krzno; plašč obrobiti, podložiti s krznom / astrahansko, bobrovo, kunje, ovčje krzno / imitacija krzna / plašč s krznom s krznenim ovratnikom / ekspr. oblači se v dragoceno krzno ♦ obrt. plemenito krzno tanko in odporno, z lesketajočo se dlako
  21.      kržák  -a m (á) nar. vzhodno ročna ribolovna priprava z mrežo, pritrjeno na dveh prekrižanih palicah; križak
  22.      kržljàv  -áva -o prid. ( á) nav. ekspr. slabo razvit, zakrnel: hodil je med kržljavimi hrasti / zajci so bili majhni in kržljavi / kržljava rast / slabš. kržljav otrok
  23.      kržljávec  -vca m () ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec
  24.      ks  [kś] medm., klic psu napadi, zgrabi: ks, ks, daj ga!
  25.      ksantípa  -e ž () slabš. zlobna, prepirljiva (zakonska) žena: ksantipa mu je grenila življenje / oženil se je s pravo ksantipo

   27.039 27.064 27.089 27.114 27.139 27.164 27.189 27.214 27.239 27.264  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA