Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (2.714-2.738) 
- bregóvnica -e ž (ọ̑) zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: nad čolnom so švigale bregovnice ♪
- bregúlja -e ž (ú) zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia ♪
- bregúše -gúš ž mn. (ú ȗ) nar. bregeše ♪
- bréhati -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko močno in hripavo kašljati: vso zimo je brehal ♪
- bréhav -a -o in brehàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á) redko ki močno in hripavo kašlja: brehav možak ♪
- brehávt -a m (ȃ) ekspr., redko kdor močno in hripavo kašlja ♪
- bréj -a -e prid. (ẹ́) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov ♪
- brejíti -ím tudi bréjiti -im nedov., bréji (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročati brejost: bik breji ♪
- bréjnica in brejníca -e ž (ẹ̑; í) vet. breja žival ♪
- bréjost -i ž (ẹ́) stanje breje živali: čez tri mesece bo kravi potekla brejost; v drugi polovici brejosti ♪
- brék -a m (ẹ̑) odprt, lahek voz na štirih kolesih za več oseb: pripeljal se je v breku ♪
- bréka -e ž (ẹ́) bot. gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ♪
- brékanica -e ž (ẹ́) bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš ♪
- brékovec -vca m (ẹ́) bot. breka ♪
- brême -éna s (é ẹ́) 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj 2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih // nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena ● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine ◊ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih,
kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; jur. dokazno breme ♪
- bremenàt -áta -o prid. (ȁ ā) star. obremenjen, otovorjen: bil je bremenat knjig / bremenata žena noseča ♪
- breménce -a s (ẹ̑) redko manjšalnica od breme: bremence knjig ♪
- bremenílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. ki obtožuje, dolži: bremenilna priča ♪
- bremeníti -ím nedov. (ȋ í) 1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo ♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna 2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil; priča ga bremeni pomoči pri tatvini 3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču ♪
- bremenopís -a m (ȋ) fin. knjiženje v breme: bremenopisi računov // obvestilo o takem knjiženju: poslati bremenopis ♪
- breménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na breme: bremenski pritisk / bremenska ploskev ♪
- bréncelj -clja m (ẹ́) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo; brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni ♪
- brenčáč -a m (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: prižiga se rdeča lučka in brenčač se oglaša ♪
- brenčálo -a s (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: signal z brenčalom ♪
- brenčánje -a s (ȃ) glagolnik od brenčati: brenčanje čebel, muh / brenčanje kamer / veliko govorijo o njegovem brenčanju za tem dekletom ♪
2.589 2.614 2.639 2.664 2.689 2.714 2.739 2.764 2.789 2.814 
