Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (27.139-27.163)


  1.      krvavéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile: že zelo dolgo krvavi; močno krvavi iz nosa; še malo krvavi na roki / prsti mu krvavijo; rana je začela spet krvaveti / ekspr. hodil je tako dolgo, da so mu noge krvavele ∙ knjiž. srce ji je krvavelo od bridkosti, trpljenja zelo je trpela // knjiž., ekspr. bojevati se: naši očetje so krvaveli na mnogih bojiščih; krvaveti za domovino, svobodo / ta narod že dolgo krvavi 2. knjiž. oddajati rdečo svetlobo: večerno nebo je krvavelo; ogenj na ognjišču krvavi krvavèč -éča -e: tiščal je krvavečo arterijo; krvaveča glava ♪
  2.      krvavíca  -e ž (í) klobasa z nadevom, ki mu je primešana kri: delati krvavice; krvavica in jetrnica / krvavica s kislim zeljem / sladka krvavica ♪
  3.      krvavíčnost  -i ž (ȋ) med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija: podedovati krvavičnost ♪
  4.      krvavíti  -ím nedov. (ȋ í) redko delati kaj krvavo: krvaviti obvezo ♪
  5.      krvávkast  -a -o prid. (ȃ) ki vsebuje kri: krvavkast izcedek, izmeček; na ustih je imel krvavkasto peno / krvavkast madež // ekspr. rdečkast: krvavkasta svetloba ♪
  6.      kŕvca  -e ž (ȓ) ekspr. kri: topla krvca mu teče po obrazu ♪
  7.      kŕven  -vna -o prid. (r̄) nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah ◊ anat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; jur. krvno sodstvo; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti krvni sladkor količino sladkorja v krvi; krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk ♪
  8.      krvénka  -e ž (ẹ̄) bot., navadno v zvezi navadna krvenka močvirska rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lythrium salicaria ♪
  9.      krvníca  -e ž (í) 1. ženska oblika od krvnik: izročena je bila krvnici 2. bot. navadno užitna goba belkaste ali rjavkaste barve, brez klobuka; prašnica ♪
  10.      krvníčka  -e ž (ȋ) nav. mn., biol. krvna celica: nastanek krvničk / bela, rdeča krvnička ♪
  11.      krvník  -a m (í) knjiž. rabelj: delo krvnika / izročiti koga krvniku // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: krvniki divjajo po deželi; brezdušen, krut krvnik ♪
  12.      krvnína  -e ž (ȋ) jur., v srednjem veku spravnina za usmrtitev ali hudo telesno poškodbo ♪
  13.      krvníštvo  -a s (ȋ) knjiž. rabeljstvo: krvništvo se mu je zastudilo / krvništvo okupatorjev ♪
  14.      krvodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor da, daje kri: zbralo se je veliko prostovoljnih krvodajalcev ♪
  15.      krvodajálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od krvodajalec: že več let je krvodajalka ♪
  16.      krvolítje  -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: dovolj je bilo krvolitja; prišlo je do strašnega krvolitja ♪
  17.      krvolóčen  -čna -o prid., krvolóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoločen lev, tiger; krvoločna čreda volkov; krvoločne zveri // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoločen vladar / krvoločen človek / na obrazu se mu je pojavil krvoločen nasmeh 2. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: napadli so ga krvoločni komarji; sestradane, krvoločne živalice ♪
  18.      krvolóčnež  -a m (ọ̑) nav. ekspr. krvoločen človek: takšnih bojev so se udeleževali brezsrčneži in krvoločneži ♪
  19.      krvolóčnica  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. krvoločna ženska: brezčutna krvoločnica ♪
  20.      krvolóčnost  -i ž (ọ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoločnega: krvoločnost zveri / slabš. znan je bil po svoji krvoločnosti ♪
  21.      krvolòk  in krvolók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. krvoločna zver: volk je znan krvolok // krvoločen človek: krvoloki so mu ubili sina ♪
  22.      krvolúžen  -žna -o prid. (ū) tisk., v zvezi krvolužna sol sol, ki se uporablja pri jedkanju filma ♪
  23.      krvomóčnica  -e ž (ọ̑) bot. rastlina z deljenimi ali nedeljenimi listi in modrimi, vijoličastimi, rožnatimi ali belimi cveti, Geranium: natrgati si šopek krvomočnic / srebrna krvomočnica ♪
  24.      krvomóčnost  -i ž (ọ̄) vet. izločanje krvi s sečem, navadno pri govedu: to bolezen spremlja krvomočnost ♪
  25.      krvoprelítje  -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: prišlo je do strašnega krvoprelitja; narediti konec krvoprelitju ♪

   27.014 27.039 27.064 27.089 27.114 27.139 27.164 27.189 27.214 27.239  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA