Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (26.939-26.963)


  1.      króginkróg  in króg in króg [krok-] predl. (ọ̑-ọ̑) z rodilnikom, nav. ekspr. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: nasaditi drevje kroginkrog hiše ♪
  2.      krógla  -e ž (ọ̑) 1. geom. telo, ki ga omejuje ploskev, katere točke so enako oddaljene od središča: polmer krogle; izračunati površino in prostornino krogle / koncentrične krogle krogle z istim, skupnim središčem; očrtana krogla najmanjša krogla, v kateri leži dano telo; včrtana krogla največja krogla, ki leži znotraj danega telesa 2. predmet take ali podobne oblike: izrezljal je kroglo iz lesa; zakotaliti kroglo; jeklena, kovinska, steklena krogla; votla krogla / poškodovati površje krogle // s prilastkom tak predmet, ki se uporablja pri različnih (športnih) igrah: balinarska, kegljaška krogla; biljardne krogle so udarjale druga ob drugo // šport. tak predmet z določeno težo za metanje, suvanje: metalci diska in krogle / dosegel je nov rekord v metu krogle 3. ekspr. nebesno telo, navadno zemlja: naša krogla postaja prenaseljena / z oslabljenim pomenom: nebesna krogla; sončna krogla sonce; zemeljska krogla zemlja 4. del naboja, ki ob vžigu zleti iz ročnega strelnega orožja: krogla leti; krogla ga je zadela v ramo in mu prebila kost; ekspr. krogle so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami; kot krogla je švignil mimo / ekspr. krogle kar dežujejo veliko jih leti po zraku; ekspr. nobena krogla se ga ne prime ga ne zadene, rani / dumdum krogla; topovska krogla granata ● ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; ekspr. padel je pod sovražnimi kroglami bil je ubit (v vojni) ◊ strojn. mlin na krogle stroj, ki drobi grude z jeklenimi kroglami; voj. prebojna krogla težja krogla z močnejšo jekleno konico; svetilna krogla ♪
  3.      króglast  -a -o prid. (ọ̑) podoben krogli ali delu krogle: kroglasti biseri; kroglasta izboklina; kroglasta kamnita tvorba / ekspr. kroglaste rjave oči / kroglasta oblika svetilke ♦ anat. kroglasti sklep sklep s polkrogli podobno sklepno glavico in ustrezno ponvico króglasto prisl.: kroglasto pristriženi grmi ♪
  4.      króglica  -e ž (ọ̑) 1. manjšalnica od krogla: površina, velikost kroglice / pobrati, zakotaliti kroglico; steklena kroglica / bonbon v obliki kroglice / mn. glina je v kroglicah / sablja z zaščitno kroglico / volilna kroglica nekdaj s katero volivec glasuje ♦ farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice 2. teh. tak predmet iz kovine kot sestavni del ležaja: število kroglic v ležaju ♪
  5.      krógličast  -a -o prid. (ọ̑) podoben krogli, kroglici: krogličast gumbek; krogličasta tvorba ♦ biol. krogličasta bakterija kok ♪
  6.      krógličen  -čna -o prid. (ọ̑) ki ima obliko krogle, kroglice: fotelj s krogličnimi kolesi ♦ strojn. kroglični mlin mlin na krogle; teh. kroglični ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kroglice ♪
  7.      krógov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na krog: krogova ploskev / krogov izsek, odsek; krogov obod ♪
  8.      krogovíčje  -a s (ȋ) um. okras gornjega dela gotskih oken, sestavljen iz krogov, lokov: s krogovičjem obogatena okna ♪
  9.      krohòt  -ôta m (ȍ ó) ekspr. zelo glasen smeh: po sobi se je razlegal krohot; izbruhnil je v krohot; divji, nebrzdan krohot ♪
  10.      krohotáč  -a m (á) ekspr. kdor se zelo glasno smeje: najglasnejši krohotač / bil je znan kot zabavljač in krohotač ♪
  11.      krohotánje  -a s (ȃ) glagolnik od krohotati se: po sobi se je razlegalo veselo krohotanje / krohotanje in roganje ♪
  12.      krohotáti se  -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) ekspr. zelo glasno se smejati: krohotal se je njegovim šalam; na vse grlo so se krohotali / v obraz se mu je krohotal krohotáje se: krohotaje se je odšel; krohotaje se smejati krohotajóč se -a -e: krohotajoči se ljudje ♪
  13.      kròj  krôja m (ȍ ó) 1. vzorec, model za obliko obleke ali obutve: izrezati kroj iz časopisa; narisati, prerisati kroj / dobila je nov kroj ovratnika / šivati po kroju // oblika obleke ali obutve: obleka je neprisiljena v barvi in kroju; eleganten kroj čevljev; moderen, ohlapen, oprijet kroj / nizek kroj ovratnika / obleka je najnovejšega kroja ♦ obrt. klasični kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; princes kroj ki ima sprednji in zadnji del iz treh kosov; srajčni kroj iz skupaj krojenega zgornjega in spodnjega dela in s srajčnim ovratnikom 2. raba peša oblačilo, značilno za določeno društvo, dejavnost; obleka, uniforma: telovadci so nastopili v krojih / gasilski, vojaški kroj / ženske v pisanih krojih nošah ♪
  14.      krojáč  -a m (á) kdor se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem zlasti moških oblek: izučil se je za krojača / iti h krojaču; obleko ima pri krojaču / damski krojač ki šiva ženske obleke; modni krojač ♪
  15.      krojáček  -čka m (á) ekspr. manjšalnica od krojač: zgodba o krojačku ♪
  16.      krojačíca  in krojáčica -e ž (í; á) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem ženskih plaščev in kostimov: izučila se je za krojačico; priredili so tečaj za šivilje in krojačice / modna krojačica ◊ zool. čebeli podobna žuželka, ki dela rove v zemljo in znaša vanje med in cvetni prah, Megachile centuncularis ♪
  17.      krojáčnica  -e ž (ȃ) krojaška delavnica: obleko so ji naredili v znani krojačnici / gledališka krojačnica ♪
  18.      krojáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krojače ali krojaštvo: krojaški salon; krojaška delavnica / krojaška obrt / krojaški likalnik težji likalnik za oblikovanje krojnih delov, razlikavanje šivov in končno likanje; krojaška kreda mastna kreda za risanje krojev na blago / krojaški vajenec ◊ anat. krojaška mišica dolga, ozka mišica na sprednji strani stegna; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil ♪
  19.      krojáštvo  -a s (ȃ) obrt za krojenje in šivanje zlasti moških oblek: uči se krojaštva; krojaštvo in čevljarstvo / preživlja se s krojaštvom z opravljanjem krojaškega poklica / modno krojaštvo // podjetje, delavnica za to obrt: v tej ulici sta dve krojaštvi ♪
  20.      krôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na kroj ali krojenje: krojna podoba ženske noše / krojni opis obleke; krojno navodilo / krojni deli bluze / krojna pola papir, na katerem so narisani kroji, kot priloga modnemu časopisu; krojni oddelek krojaške delavnice ♪
  21.      krojílnica  -e ž (ȋ) prostor, obrat za krojenje: krojilnica in šivalnica ♪
  22.      krojíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: šivati zna, krojiti pa še ne; krojiti ovratnik, rokave / kroji samo po modernih krojih / ekspr. plašč so ji krojili v modnem salonu delali, izdelovali // redko izdelovati obleko: vse si kroji sama; kroji samo iz najboljšega blaga 2. ekspr. dajati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je krojila vojna / krojiti usodo človeku, narodu / politiko so krojili generali // oblikovati, ustvarjati: skušali so krojiti novega človeka; pravico, zakone si krojijo sami 3. nar. cepiti, klati: krojiti trske ● ekspr. vsako besedo kroji po svoje razlaga ◊ gozd. krojiti les odmerjati in določati, kje se naj deblovina razžaga v ustrezne sortimente krojèn -êna -o: obleka je krojena iz najboljšega blaga; dobro, slabo krojen; klasično, ohlapno krojena bluza; krilo je krojeno kot hlače ♪
  23.      krók  -a m (ọ̑) pog. zabava, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč, (nočno) popivanje: udeležil se je veselega kroka; po kroku ga je bolela glava / ekspr. večerja se je razvila v pravi krok ♪
  24.      krokáda  -e ž (ȃ) ekspr. zabava, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč, (nočno) popivanje: pri vseh krokadah je vztrajal do konca ♪
  25.      krókar 1 -ja m (ọ̑) večja ptica s črnim, kovinsko se svetlikajočim perjem in debelim kljunom: krokarji so krožili po zraku; gnezdo krokarja // slabš. človek, ki napoveduje le kaj slabega, neprijetnega: nikar nas ne straši, krokar ♪

   26.814 26.839 26.864 26.889 26.914 26.939 26.964 26.989 27.014 27.039  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA