Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (26.139-26.163)


  1.      korístiti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice: to nikomur ne koristi; kar enemu koristi, drugemu škoduje / telesne vaje koristijo za okrepitev organizma; to ji je malo koristilo 2. delati, da ima kdo od česa določeno vrednoto: rad bi ji koristil s svojim delom 3. neustalj. uporabljati, izkoriščati: za prevoz surovin koristijo železnico; prostori se že koristijo; koristiti se z izsledki znanosti / koristiti letni dopust / vozne olajšave lahko koristijo vsi učenci dobivajo, prejemajo koríščen -a -o: domovi ob morju so koriščeni le nekaj mesecev; dobro koriščene površine ♪
  2.      korístka  -e ž (ȋ) star. zborovska pevka: operna koristka ♪
  3.      korístnica  -e ž (ȋ) ženska oblika od koristnik: države koristnice Marshallove pomoči ♪
  4.      korístnik  -a m (ȋ) neustalj. uporabnik: koristnike cest so o tem pravočasno obvestili; koristniki družbenega premoženja; je koristnik stanovanja, stavbe / koristnikom bodo izplačali določeno vsoto // potrošnik, porabnik: blago so razdelili med koristnike; potrebe koristnikov se večajo ♪
  5.      korístnost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost koristnega: koristnost diskusije; vsestranska koristnost nekaterih živali 2. publ. korist: to dela le zaradi osebne koristnosti; vsebino presojati po njeni praktični koristnosti ♪
  6.      koristolóvec  -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi ♪
  7.      koristolóvje  -a s (ọ̑) redko koristoljubje, koristolovstvo: zadostiti svojemu koristolovju / to je delal iz koristolovja ♪
  8.      koristolóvstvo  -a s (ọ̑) slabš. težnja po koristi: sodeloval je samo iz koristolovstva ♪
  9.      koristonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. dobičkonosen, koristen: koristonosna živina; ta posestva so bila manj koristonosna ♪
  10.      koríščenje  -a s (ȋ) glagolnik od koristiti: koriščenje zemljišč / racionalno koriščenje objektov, stanovanj ♪
  11.      korítar  -ja m (ȋ) slabš. kdor je v donosni službi, na uglednem položaju ali si zelo prizadeva priti do tega zaradi lastnih koristi: koristolovci in koritarji ♪
  12.      korítarstvo  -a s (ȋ) slabš. lastnost, značilnost koritarjev: očitali so mu koritarstvo; dobičkarstvo in koritarstvo ♪
  13.      korítast  -a -o prid. (í) podoben koritu: koritasto ležišče / koritasta oblika ♦ geogr. koritasta dolina dolina z zelo strmimi pobočji in širokim ravnim dnom; metal. koritasta peč ♪
  14.      koríti  -ím nedov. (ȋ í) zastar. opominjati, oštevati: za vsako besedico ga kori ♪
  15.      korítnica  -e ž (ȋ) grad. navadno betonski element koritaste, trikotne oblike za odtok vode ob robu cestišča: vgraditi koritnice ob cesti ♪
  16.      koríto  -a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito ● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj ◊ alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene ♪
  17.      korjêra  -e ž (ȇ) nar. primorsko avtobus: peljati se s korjero ♪
  18.      kórm  -a m (ọ̄) zool. iz matičnega osebka nastali osebki, ki so med seboj organsko povezani ♪
  19.      kormóniš  -a m (ọ̑) pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): najprej je bil splavar, nato kormoniš ♪
  20.      kormorán  -a m (ȃ) nav. mn., zool. v skupinah živeče vodne ptice temne barve, ki se hranijo z ribami, Phalacrocoracidae: veliki kormoran ♪
  21.      kórner  -ja m (ọ́) šport., pri nogometu prostor v kotu igrišča, s katerega igralec strelja pred gol; kot: postavil se je v korner // kazenski strel s tega prostora: dosoditi korner 2. v kapitalistični ekonomiki nakup vsega blaga ali velikega dela blaga določene vrste z namenom, da se mu dvigne cena ♪
  22.      kornét  -a m (ẹ̑) 1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet 2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino 3. nekdaj najnižji oficir eskadrona: bil je kornet znanega polka 4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet ♪
  23.      korodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. razpadati, razkrajati se zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov: kovina korodira // preh. povzročati tak razpad, razkroj: fluorovodikova kislina korodira steklo; sulfatna raztopina korodira beton 2. geogr. povzročati razpad, razkroj zemeljske površine: voda korodira apnenec korodíran -a -o: korodirane stene jame ♪
  24.      Koromándija  -e ž (á) po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro: vedno sanjajo o Koromandiji / babica jim je pripovedovala o Indiji Koromandiji ♪
  25.      koronáren  -rna -o prid. (ȃ) anat., navadno v zvezi koronarna arterija, žila arterija, žila, ki v obliki venca obdaja srce ♪

   26.014 26.039 26.064 26.089 26.114 26.139 26.164 26.189 26.214 26.239  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA