Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (25.364-25.388) 
- kolonáda -e ž (ȃ) arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki, stebrišče: kolonade pred baziliko; kolonada iz belega marmorja; dvorišče z velikimi kolonadami ♪
- kolonát -a m (ȃ) v nekaterih deželah odnos med lastnikom zemlje in kolonom: kolonat se je v Dalmaciji zelo dolgo obdržal / starorimski kolonat ♪
- koloniále -a m, tudi neskl. (ȃ) redko trgovina s kolonialnim blagom: kupuje v kolonialu ♪
- koloniále -niál ž mn. (ȃ) redko kolonialno blago: trgovina s kolonialami ♪
- koloniálec -lca m (ȃ) ekspr. kolonialist: odnos kolonialcev do domorodnega prebivalstva ♪
- koloniálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolonialiste ali kolonijo: kolonialna odvisnost; kolonialne vojne / kolonialni sistem; obsodba kolonialne politike / izkoriščanje kolonialnih narodov; kolonialne dežele kolonije; kolonialne države države, ki imajo kolonije; izguba kolonialne posesti / kolonialno blago blago iz kolonij, zlasti živila, začimbe ♦ arhit. kolonialni slog slog, ki posnema arhitektonske oblike matične dežele, zlasti Anglije ♪
- kolonialíst -a m (ȋ) pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: mržnja domačih prebivalcev do kolonialistov / ekspr. beli kolonialisti // nav. mn., ekspr. kolonialna država: akcija je prekrižala račune kolonialistov ♪
- kolonialízem -zma m (ȋ) v kapitalizmu politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel: boj proti kolonializmu / angleški, klasični kolonializem ♪
- koloníja -e ž (ȋ) 1. v kapitalizmu dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena: kolonije se borijo za neodvisnost; britanska, francoska kolonija; eksploatiranje kolonij 2. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države: obiskati kolonijo; jugoslovanska kolonija v Franciji 3. zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine: organizirati kolonijo / iti v kolonijo / počitniška kolonija; zdravstvena kolonija 4. večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš: stanovati v koloniji / delavska, rudarska kolonija / stanovanjska kolonija 5. zool. veliko skupaj živečih živali iste vrste: kolonija pingvinov / čigra gnezdi v kolonijah ◊ um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev; zgod. kolonija pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih mestna
naselbina, ki leži zunaj strnjenega državnega ozemlja ♪
- koloníst -a m (ȋ) 1. kdor se naseli, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: prvi kolonisti so se ukvarjali zlasti s poljedelstvom in obrtjo; nemški kolonisti v Vojvodini 2. redko kolonialist: postopen odhod kolonistov pred razglasitvijo neodvisnosti dosedanje kolonije ♪
- kolonístovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koloniste: kolonistovska naselbina / kolonistovske vojne kolonialne ♪
- kolonizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koloniste ali kolonizacijo: deželo so prekrili novi kolonizacijski sloji / kolonizacijsko območje ♪
- kolónstvo -a s (ọ̑) redko kolonat: petdeset let je prenašal breme kolonstva ♪
- kolór -ja tudi -a m (ọ̑) žarg. barvna tehnika: snemati v kolorju / posnel je več kolorjev barvnih filmov ♪
- kolór neskl. pril. (ọ̑) pog. barven: vložiti kolor film v fotografski aparat / kolor tehnika ♪
- kolorádski -a -o prid. (ȃ) v zvezah: vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata ♪
- koloratúra -e ž (ȗ) muz. glasbeni okrasek v solističnem petju: izvajanje koloratur / melodija z zahtevnimi koloraturami ♪
- koloratúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na koloraturo: koloraturno okraševanje / koloraturna pevka / koloraturni sopran; koloraturna arija arija, ki vsebuje kolorature ♪
- koloriméter -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv ♪
- koloríranje -a s (ȋ) glagolnik od kolorirati: ročno koloriranje fotografij / bogato orkestralno koloriranje ♪
- kolorírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obarvati, pobarvati: s svinčnikom narisani obraz je nato še koloriral / kolorirati glas, melodijo / poročilo je nekoliko poetično koloriral koloríran -a -o: v knjigi so številne kolorirane ilustracije; lokalno kolorirana pripoved ♪
- koloríst -a m (ȋ) 1. um. slikar, ki mu je barva glavno, najpomembnejše izrazno sredstvo: velja za enega najboljših koloristov; Tizian in drugi beneški koloristi 2. knjiž. kdor kaj obarva, pobarva: koloristi in barvni retušerji ♪
- kolorístičen -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na kolorit: to je temeljna koloristična posebnost njegovih pesmi 2. knjiž. barven: koloristične nianse ♪
- kolorístka -e ž (ȋ) ženska oblika od kolorist: nadarjena koloristka ♪
- kolorít -a m (ȋ) 1. um. barve, barvni odtenki (na sliki): enoten kolorit / slika ima živahen kolorit 2. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v prevodu je ohranjen orientalski kolorit ♪
25.239 25.264 25.289 25.314 25.339 25.364 25.389 25.414 25.439 25.464