Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (25.364-25.388)



  1.      kolonáda  -e ž () arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki, stebrišče: kolonade pred baziliko; kolonada iz belega marmorja; dvorišče z velikimi kolonadami
  2.      kolonát  -a m () v nekaterih deželah odnos med lastnikom zemlje in kolonom: kolonat se je v Dalmaciji zelo dolgo obdržal / starorimski kolonat
  3.      koloniále  -a m, tudi neskl. () redko trgovina s kolonialnim blagom: kupuje v kolonialu
  4.      koloniále  -niál ž mn. () redko kolonialno blago: trgovina s kolonialami
  5.      koloniálec  -lca m () ekspr. kolonialist: odnos kolonialcev do domorodnega prebivalstva
  6.      koloniálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kolonialiste ali kolonijo: kolonialna odvisnost; kolonialne vojne / kolonialni sistem; obsodba kolonialne politike / izkoriščanje kolonialnih narodov; kolonialne dežele kolonije; kolonialne države države, ki imajo kolonije; izguba kolonialne posesti / kolonialno blago blago iz kolonij, zlasti živila, začimbearhit. kolonialni slog slog, ki posnema arhitektonske oblike matične dežele, zlasti Anglije
  7.      kolonialíst  -a m () pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: mržnja domačih prebivalcev do kolonialistov / ekspr. beli kolonialisti // nav. mn., ekspr. kolonialna država: akcija je prekrižala račune kolonialistov
  8.      kolonialízem  -zma m () v kapitalizmu politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel: boj proti kolonializmu / angleški, klasični kolonializem
  9.      koloníja  -e ž () 1. v kapitalizmu dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena: kolonije se borijo za neodvisnost; britanska, francoska kolonija; eksploatiranje kolonij 2. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države: obiskati kolonijo; jugoslovanska kolonija v Franciji 3. zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine: organizirati kolonijo / iti v kolonijo / počitniška kolonija; zdravstvena kolonija 4. večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš: stanovati v koloniji / delavska, rudarska kolonija / stanovanjska kolonija 5. zool. veliko skupaj živečih živali iste vrste: kolonija pingvinov / čigra gnezdi v kolonijah ◊ um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev; zgod. kolonija pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih mestna naselbina, ki leži zunaj strnjenega državnega ozemlja
  10.      koloníst  -a m () 1. kdor se naseli, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: prvi kolonisti so se ukvarjali zlasti s poljedelstvom in obrtjo; nemški kolonisti v Vojvodini 2. redko kolonialist: postopen odhod kolonistov pred razglasitvijo neodvisnosti dosedanje kolonije
  11.      kolonístovski  -a -o prid. () nanašajoč se na koloniste: kolonistovska naselbina / kolonistovske vojne kolonialne
  12.      kolonizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na koloniste ali kolonizacijo: deželo so prekrili novi kolonizacijski sloji / kolonizacijsko območje
  13.      kolónstvo  -a s (ọ̑) redko kolonat: petdeset let je prenašal breme kolonstva
  14.      kolór  -ja tudi -a m (ọ̑) žarg. barvna tehnika: snemati v kolorju / posnel je več kolorjev barvnih filmov
  15.      kolór  neskl. pril. (ọ̑) pog. barven: vložiti kolor film v fotografski aparat / kolor tehnika
  16.      kolorádski  -a -o prid. () v zvezah: vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata
  17.      koloratúra  -e ž () muz. glasbeni okrasek v solističnem petju: izvajanje koloratur / melodija z zahtevnimi koloraturami
  18.      koloratúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na koloraturo: koloraturno okraševanje / koloraturna pevka / koloraturni sopran; koloraturna arija arija, ki vsebuje kolorature
  19.      koloriméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv
  20.      koloríranje  -a s () glagolnik od kolorirati: ročno koloriranje fotografij / bogato orkestralno koloriranje
  21.      kolorírati  -am dov. in nedov. () knjiž. obarvati, pobarvati: s svinčnikom narisani obraz je nato še koloriral / kolorirati glas, melodijo / poročilo je nekoliko poetično koloriral koloríran -a -o: v knjigi so številne kolorirane ilustracije; lokalno kolorirana pripoved
  22.      koloríst  -a m () 1. um. slikar, ki mu je barva glavno, najpomembnejše izrazno sredstvo: velja za enega najboljših koloristov; Tizian in drugi beneški koloristi 2. knjiž. kdor kaj obarva, pobarva: koloristi in barvni retušerji
  23.      kolorístičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na kolorit: to je temeljna koloristična posebnost njegovih pesmi 2. knjiž. barven: koloristične nianse
  24.      kolorístka  -e ž () ženska oblika od kolorist: nadarjena koloristka
  25.      kolorít  -a m () 1. um. barve, barvni odtenki (na sliki): enoten kolorit / slika ima živahen kolorit 2. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v prevodu je ohranjen orientalski kolorit

   25.239 25.264 25.289 25.314 25.339 25.364 25.389 25.414 25.439 25.464  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA