Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (25.164-25.188) 
- kogá zaim. neskl. (á) nižje pog., v imenovalniku, rodilniku ali tožilniku káj: koga bo, nič ne bo ♪
- koherénca -e ž (ẹ̑) knjiž. medsebojna povezanost, odvisnost: novemu naselju manjka oblikovne koherence; konsistenca in koherenca gospodarskega plana ♪
- koherénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. medsebojno povezan, odvisen: izdelana so objektivna in koherentna merila ♪
- kohezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kohezijo: kohezijska sila / kohezijske tendence v družbi ♪
- kohezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kohezijo: sprememba kohezivnega procesa / v družbi se je izoblikovalo več kohezivnih skupin ♪
- kohezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za kohezijo: neznatna kohezivnost med plinskimi molekulami; pren., knjiž. povečati kohezivnost delovnega kolektiva ♪
- kohórta -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih vojaška enota, deseti del legije: oborožene kohorte; poveljnik kohorte ♪
- koincidénca -e ž (ẹ̑) knjiž. (naključno) sovpadanje, (naključno) ujemanje: do takih koincidenc vedno prihaja; koincidenca interesov posameznika in družbe / ta koincidenca je verjetno čisto slučajna ♪
- koitírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spolno občevati ♪
- kóitus -a m (ọ̑) knjiž. spolno občevanje ♪
- kój in kòj prisl. (ọ̑; ȍ) nar. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: to reče in koj odide / rekli so mu, da mora priti koj nazaj / koj nato se je stemnilo 2. v neposredni bližini; tik: vas je koj za hribom ♪
- kója -e ž (ọ̑) knjiž., redko kabina, navadno na ladji: častnik je odšel počivat v kojo / slačilna koja v ambulanti ♪
- kojót -a m (ọ̑) zool. severnoameriška stepska zver, podobna volku, Canis latrans: lačni kojoti ♪
- kók -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki kroglice: koki in spirili ♪
- kòk medm. (ȍ) posnema glas koklje: kok, kok, vabi koklja piščeta ♪
- kóka -e ž (ọ̑) bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca ♪
- kóka tudi kôka -e ž (ọ̑; ȏ) ljubk. kokoš: klicati koke ♪
- kokaín -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain; uporaba kokaina v medicini ♪
- kokainíst -a m (ȋ) kdor uživa kokain: zašel je v družbo pijancev in kokainistov ♪
- kokainístka -e ž (ȋ) ženska, ki uživa kokain: bila je strastna kokainistka ♪
- kokárda -e ž (ȃ) nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda ♪
- kókati -am stil. kóčem nedov. (ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši slabo nesejo, ker jih precej koka // oglašati se z glasom kok: koklja je glasno kokala in vabila piščančke ♪
- kokcídij -a m (í) nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria ♪
- kokcidióza -e ž (ọ̑) vet. bolezen, ki jo povzroča kokcidij: zatiranje kokcidioze ♪
- kóker [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele ♪
25.039 25.064 25.089 25.114 25.139 25.164 25.189 25.214 25.239 25.264