Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (25.139-25.163)


  1.      kodéljica  -e ž (ẹ̑) bot. dozorelo regratovo socvetje: veter raznaša regratove kodeljice ♪
  2.      kóder  [dǝr] prisl. (ọ̑) navadno s členkom izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: potika se po travnikih, gozdovih, koder že ♪
  3.      kóder  [dǝr] vez. (ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder je divjal vihar, je drevje polomljeno / zapelji, do koder moreš dokoder; odšel je v kraj, od koder ni vrnitve odkoder // za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder hodi, ga spremljajo otroci // zastar. za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja; kjer: potoval je v London, koder živijo njegovi sorodniki ♪
  4.      kóderkóli  in kóder kóli [dǝr] prisl. (ọ̑-ọ̑) izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: klati se po polju, gozdu, koderkoli ♪
  5.      kóderkóli  in kóder kóli [dǝr] vez. (ọ̑-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: pes ga je spremljal, koderkoli je hodil ♪
  6.      kodificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) združiti različne zakone ali nepisana pravna določila v enoten (zakonski) tekst: konferenca je kodificirala velik del pomorskega prava // knjiž. uzakoniti, normirati: ustava je kodificirala ustaljene družbene norme / kodificirati knjižni jezik kodificíran -a -o: knjižni jezik takrat še ni bil kodificiran; kodificirano pravo ♪
  7.      kodifikácija  -e ž (á) združitev različnih zakonov ali nepisanih pravnih določil v enoten (zakonski) tekst: kodifikacija predpisov s področja premoženjskih odnosov; kodifikacija letalskega prava // knjiž. uzakonitev, normiranje: kodifikacija načel miroljubne koeksistence ♪
  8.      kodráč  -a m (á) nav. slabš. kdor ima kodraste lase: ne druži se s tistim kodračem ♪
  9.      kódranje  -a s (ọ̑) glagolnik od kodrati: kodranje las / kodranje krompirjevih listov / klešče (za kodranje) kleščam podobna priprava za kodranje las ♪
  10.      kódrast  -a -o prid. (ọ́) 1. ki ima kodre: kodrasti lasje; kodrasta dlaka, volna / kodrast človek; kodrast psiček 2. podoben kodru: kodrast list rastline / ekspr. nebo je bilo prekrito s kodrastimi oblaki ◊ vrtn. kodrasti ohrovt ohrovt, ki ima zelo kodraste liste ♪
  11.      kódrati  -am nedov. (ọ̑) delati, oblikovati kodre: česati in kodrati; sama se kodra / kodrala ji je lase; pren., ekspr. veter kodra gladino morja kódrati se z dajalnikom biti, nastopati v obliki kodrov: lasje se mu kodrajo / krompirjevi listi se kodrajo kódran -a -o: kodrani lasje ♪
  12.      kódravost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kodravega: enakomerna kodravost las / kodravost volne ♦ agr. bolezen rastlin, pri kateri se poganjki in listi kodrajo ♪
  13.      kodrcíja  -e ž (ȋ) zastar. zmešnjava, zmeda: vsej tej kodrciji ni mogel biti kos ♪
  14.      kodrčíja  -e ž (ȋ) zastar. zmešnjava, zmeda: v državi vlada kodrčija / glavo ji obdaja čudna kodrčija črnih las ♪
  15.      kódriti  -im in kodríti -ím nedov., kódri; kódren in kodrèn (ọ̄ ọ̑; ȋ í) knjiž. kodrati: česati in kodriti / večkrat ji kodri lase; izpod klobuka se kodrijo dolgi lasje ♪
  16.      kodrlájsast  -a -o prid. (ā) pog. ki je različnih, nedoločnih barv: ima kodrlajsaste oči / slabš. ta obleka je preveč kodrlajsasta barvno neskladna, pisana ♪
  17.      kodrogrívec  -vca m (ȋ) nav. slabš. kdor ima kodraste lase: pusti tistega kodrogrivca; pren. Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lase ti goste mrši (O. Župančič) ♪
  18.      kodroláska  -e ž (ȃ) nav. ekspr. ženska, ki ima kodraste lase: videli so ga v družbi z neko kodrolasko ♪
  19.      kòedukácija  -e ž (ȍ-á) knjiž. skupna vzgoja, izobraževanje (mladine obeh spolov) ♪
  20.      koeficiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo 2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient ◊ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju enega leta; koeficient produktivnosti število, ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev ♪
  21.      kòeksisténca  -e ž (ȍ-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja; pren., ekspr. koeksistenca stvari, umetnosti ♪
  22.      kòeksisténčen  -čna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na koeksistenco: zavzemati se za bolj koeksistenčna stališča / koeksistenčna politika / koeksistenčno obstajanje ♪
  23.      kòeksistírati  -am nedov. (ȍ-ȋ) publ. živeti po načelih koeksistence: države z različno družbeno ureditvijo bi morale koeksistirati; pren., knjiž. v reviji so koeksistirale vse literarne smeri ♪
  24.      kofétar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor (rad) pije kavo: bil je strasten kadilec in kofetar ♪
  25.      kofétarica  -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. ženska, ki (rada) pije kavo: njen dom je postal zbirališče klepetavih kofetaric 2. ekspr. vedeževalka (iz kavne usedline): preden se je odločil, je šel h kofetarici ♪

   25.014 25.039 25.064 25.089 25.114 25.139 25.164 25.189 25.214 25.239  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA