Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (24.639-24.663)


  1.      kinestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) anat., navadno v zvezi kinestetični občutek sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju ♪
  2.      kinéta  -e ž (ẹ̑) grad. kanal polkrožne ali kvadratne oblike, v katerega se polaga instalacija ♪
  3.      kinétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kinematiko, kinetiko: kinetična sila vode; kinetična energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja ♦ psih. kinetični govor izražanje in izmenjavanje misli z gibi, kretnjami ♪
  4.      kinétika  -e ž (ẹ́) fiz. kinematika: kinetika in biomehanika ♦ kem. kemijska kinetika ♪
  5.      kinín  -a m (ȋ) zdravilo iz lubja kininovca, uporabljano zlasti proti malariji: ima zalogo kinina ♪
  6.      kinínovec  -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: lubje kininovca ♪
  7.      kínkati  -am nedov. (ȋ) ekspr. 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: govor je bil predolg in ljudje so začeli kinkati; spet kinka za pečjo 2. z glavo delati gibe, navadno med spanjem: smešno je kinkal // redko kimati: dolgo ji je kinkal 3. redko počasi, okorno stopati: zdolgočaseni so kinkali po cesti kinkajóč -a -e: videl je le kinkajoče glave ♪
  8.      kínkniti  -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. zadremati, zaspati: utrujen je kinknil / glava mu je kinknila na prsi 2. redko pokimati: kinknil je z glavo, ne da bi kaj rekel ♪
  9.      kíno  -a m (ȋ) 1. poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: do kina nima daleč; današnje predstave v kinu odpadejo / sklad za modernizacijo kinov kinematografov / kino ni bil zaseden / letni kino; potujoči kino // pog. kinematografsko podjetje: ta kino predvaja večinoma kavbojke / dela pri kinu 2. pog. filmska predstava: gledati kino; vstopnice za kino so razprodane / ob sredah je šolski kino / hoditi v kino ♪
  10.      kino...  ali kíno... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na kino ali kinematograf a) s tujko v drugem delu: kinoaparat, kinoprojektor; kinoskop b) z domačo besedo v drugem delu: kinoobiskovalec in kino obiskovalec; kinodvorana in kino dvorana ♪
  11.      kínodvorána  in kíno dvorána ž (ȋ-ȃ) dvorana za javno predvajanje filmov: kinodvorana je bila polna / pred kinodvorano je bila velika gneča ♪
  12.      kinofikácija  -e ž (á) publ. uvajanje, razširjanje kinematografov: pospešiti kinofikacijo podeželja / skrbeti za razvoj kinofikacije ♪
  13.      kínofílm  -a m (ȋ-í) fot. film, uporabljan zlasti za snemanje (s filmsko kamero): demonstracija diapozitivov in kinofilmov / normalni širok 35 mm, ozki kinofilm širok 16 mm ♪
  14.      kínokámera  -e ž (ȋ-ȃ) (filmska) kamera: objektiv kinokamere ♪
  15.      kínopredstáva  in kíno predstáva -e ž (ȋ-ȃ) filmska predstava: obiskati kinopredstavo / mladinska, šolska kinopredstava ♪
  16.      kínoprográm  -a m (ȋ-ȃ) publ. program filmskih predstav: kinoprogram za danes ♪
  17.      kínoprojéktor  -ja m (ȋ-ẹ́) priprava za projiciranje filmov: šola je dobila nov kinoprojektor ♪
  18.      kinotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kinoteko: uporabiti kinotečno in arhivsko gradivo / kinotečni program, spored / kinotečni film; večerne kinotečne predstave / dobili so novo kinotečno dvorano ♪
  19.      kinotéka  -e ž (ẹ̑) ustanova, ki sistematično urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare filme: v kinoteki je na sporedu sovjetski film / spored jugoslovanske kinoteke // sistematično urejena zbirka pomembnejših starih filmov: filmi iz kinoteke ♪
  20.      kínovec  -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: kavčukovec in kinovec ♪
  21.      kiósk  in kíosk -a m (ọ̑; ȋ) majhna hišica na prostem za prodajanje časopisov, jestvin, drobnih predmetov: kupiti časopis v kiosku; karte prodajajo v kioskih; kiosk na vogalu / časopisni kiosk; turistični kiosk v katerem se dajejo informacije, menjavajo valute, prodajajo spominki // v orientalskem okolju vrtna hišica, paviljon: pod palmami je stal kiosk ♪
  22.      kíp  -a m (ȋ) delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet: delati, izklesati kip; bronast kip; kip boginje; kip iz belega marmorja; sedi, stoji kot kip negibno, togo / postaviti komu kip spomenik / Dolinarjev kip ki ga je naredil, izdelal Dolinar / doprsni kip // knjiž., redko podoba, slika, lik: Da kip njegov [pesnikov] bi vam podal, raztresene sem ude zbral (S. Gregorčič) ♪
  23.      kipár  -ja m (á) kdor dela, izdeluje kipe: nagrobni spomenik je izklesal kipar; odprli so razstavo plastik znanega kiparja / žarg., um. kipar v lesu ki dela, izdeluje kipe iz lesa ♪
  24.      kipáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. delati, izdelovati kipe: že dolgo slika, riše in kipari / žarg., um. kipari v glini, kamnu in lesu dela, izdeluje kipe iz gline, kamna, lesa / kipariti dekorativne plastike; pren. Če Prijatelj slika, Kidrič mozaično kipari (B. Kreft) ♪
  25.      kípen  -pna -o prid. (ȋ) zastar. plastičen: kipna podoba ♪

   24.514 24.539 24.564 24.589 24.614 24.639 24.664 24.689 24.714 24.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA