Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (24.339-24.363)


  1.      kartelírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) v kapitalistični ekonomiki združiti se v kartel: podjetja se kartelirajo kartelíran -a -o: kartelirane družbe; kartelirane tiskarne ♪
  2.      kártica  -e ž (ȃ) 1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke; vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala ♦ elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic 2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico ♪
  3.      kartografírati  -am nedov. in dov. (ȋ) geogr. izdelovati karte, zemljevide: ekspedicija je imela nalogo, da preišče in kartografira obalo Južne Amerike ♪
  4.      kartón  -a m (ọ̑) 1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice 2. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: izločiti karton iz kartoteke; vložiti karton / garancijski karton; karton tehničnega pregleda vozila 3. žarg. papirnata škatla: zlagati prazne kartone na kup / knjigo prodajajo v ličnem zaščitnem kartonu / prinesel je karton grozdja ◊ papir. dupleks karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi; dvoplastni karton iz dveh plasti, ki sta obe iz enake snovi; dvoplastni valoviti karton iz ene ravne in ene valovite plasti, ki sta zlepljeni v suhem stanju; fascikel karton; um. karton risba v originalni velikosti kot osnova zlasti za izdelavo freske, večje slike ♪
  5.      kartonáža  -e ž (ȃ) tovarna, delavnica predmetov iz kartona, lepenke: delavci v kartonaži // ekspr., redko izdelki iz kartona, lepenke: na podsteršju se je nabralo veliko kartonaže ♪
  6.      kartonážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kartonažo: kartonažni delavci / kartonažna tovarna / kartonažni izdelki; kartonažna embalaža ♦ papir. kartonažna lepenka lepenka za kartonažne izdelke ♪
  7.      kartónček  -čka m (ọ̑) 1. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: vzeti kartonček iz kartoteke 2. manjšalnica od karton 3: kupiti kartonček kamilic ♪
  8.      kartonírati  -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. spenjati (natisnjene) pole v kartonske platnice s platnenim hrbtom: tisoč izvodov knjige so kartonirali kartoníran -a -o: kartonirana knjiga ♪
  9.      kartotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki: izpopolniti kartoteko; kartoteka članov; kartoteka knjig in revij / vpisati v kartoteko / voditi kartoteko ♪
  10.      kartulár  -ja m (á) zgod. zbirka prepisov listin kakega prejemnika: pleterski kartular ♪
  11.      kartúša  -e ž (ȗ) 1. um. okviru podoben arhitekturni okras, navadno nad portalom: baročna kartuša 2. voj., nekdaj posoda za smodnik, ki se nosi ob pasu ♪
  12.      kárželj  -žlja tudi -na [žǝl] m (á) užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom: nabirati jurčke in karžlje ♪
  13.      kása  -e ž (ȃ) pog. blagajna: izprazniti kaso; ključ od kase / imeti skupno kaso ♪
  14.      kasácija  -e ž (á) jur., v nekaterih deželah razveljavitev sodne odločbe, ki jo izvrši kasacijsko sodišče: kasacija sodbe // kasacijsko sodišče ♪
  15.      kasacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kasacijo: kasacijska pritožba / kasacijsko sodišče v nekaterih deželah sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč ♪
  16.      kasárna  -e ž (ȃ) pog. vojašnica: zgraditi kasarno; vojaki so se vračali v kasarno / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori / spremeniti šolo v kasarno // slabš. večstanovanjsko poslopje, navadno staro, enolično: stanovalci dvonadstropne delavske kasarne / stanovanjska kasarna ♪
  17.      kasárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kasarno: dolg kasarniški hodnik; kasarniško dvorišče dvorišče vojašnice / enolično kasarniško življenje / kasarniški videz stavbe ♪
  18.      kasaskónto  -a m (ọ̑) ekon. blagajniški popust: izkoristiti kasaskonto ♪
  19.      kásen  -sna -o tudi -ó prid., kasnéjši (á) raba peša 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi se morali opravičiti / kasni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: kasen izid knjige; kasen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako kasnim uspehom zapoznelim / kasna setev; danes imamo kasno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo kasno pozno dozorelo // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov kasni prihod me je zmotil; kasno branje jo utruja / ekspr. danes bom kasen bom pozno prišel (domov) 3. v zvezi z večer, popoldne od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že kasen večer, ko smo se razšli; kasno popoldne / prišel je v kasnih (večernih) urah pozno zvečer / kasni srednji vek zadnje obdobje 4. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti kasnejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, kasnejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v kasnejšem razvoju; ta in tudi kasnejše operacije so bile neuspešne / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, kasnejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo 5. zastar. počasen, zamuden: kasna in težavna vožnja kásno in kasnó, kasnéje stil. kášnje 1. prislov od kasen: a) danes smo kasno jedli / kasno je šel na vlak / danes je že precej kasno za prijavo b) kasno bom prišel / zelo je že kasno pozno zvečer / kasno popoldne je odšla; govorili so kasno v noč c) pridite kasneje; morda se boste kasneje spomnili / prišel je uro kasneje, kot je obljubil / umrl je oče, leto (dni) kasneje pa še mati 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo morate oddati najkasneje do konca semestra; to bo narejeno najkasneje v treh dneh ♪
  20.      kaséta  -e ž (ẹ̑) 1. priprava, navadno kvadrataste oblike, prirejena za shranjevanje določenega predmeta: vzeti kaj iz kasete; kaseta za orodje, plošče; knjige, izdane v skupni kaseti; kaseta s predali / redko kaseta za radio, televizor ohišje, okrov // raba peša škatla, škatlica, zlasti za shranjevanje dragocenosti: zakleniti kaseto; kaseta z nakitom; pisemski papir v kasetah 2. priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: vložiti kaseto / magnetofonska kaseta // priprava, v kateri je fotografski film: kupuje filme brez kaset / filmska kaseta priprava s kinematografskim filmom 3. arhit. vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa: renesančne kasete / strop s kasetami ♪
  21.      kaséten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kaseto: a) kasetna obloga b) kasetna produkcija / kasetni magnetofon magnetofon, v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete c) kasetno dno, poslikano z ornamenti / kasetni strop kasetirani strop ♪
  22.      kasetírati  -am nedov. in dov. (ȋ) pog. dati, vložiti v kaseto: kasetirati gramofonske plošče kasetíran -a -o: kasetirani film ♦ arhit. kasetirani strop strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji ♪
  23.      kásija  -e ž (á) bot. tropska rastlina s pernatimi listi in navadno rumenimi cveti v grozdastem socvetju, Cassia ♪
  24.      kasírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pog. sprejeti denar za prodano blago: kasiral bo glavni natakar / ves dan kasira in šteje denar // dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: dimnikar je prišel samo kasirat / kasirati (za) vodarino, stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so kasirali milijon dinarjev / ves dobiček je sam kasiral 2. star. razveljaviti, odpraviti: kasirati odločbo, ukrep kasíran -a -o: ves kasirani denar je zapravil ♪
  25.      kasírka  -e ž (í) pog. blagajničarka: bila je kasirka v trgovini ♪

   24.214 24.239 24.264 24.289 24.314 24.339 24.364 24.389 24.414 24.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA