Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (24.314-24.338)


  1.      karízma  tudi harízma -e ž (ȋ) rel. nadnaravna sposobnost, dana posamezniku zlasti v korist drugih: imeti, prejeti karizmo / karizma zdravljenja ♪
  2.      karizmátičen  tudi harizmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na karizmo: karizmatična oseba / karizmatični dar ♪
  3.      kàrkóli  čésarkóli in kàr kóli čésar kóli zaim. (ȁ-ọ̑ ẹ̑-ọ̑) izraža poljubno stvar, pojav: naj se zgodi karkoli, na vse sem pripravljen; nekaj človek mora imeti, karkoli; kadi pipo in razmišlja o čemerkoli / ekspr. fevdalni gospod nikoli ni mogel priznati, da ima karkoli skupnega s kmetom / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: nič se mu ni posrečilo, česarkoli se je lotil; karkoli sem rekel, vse je res; ekspr. oglasi se, kdorkoli in karkoli si ♪
  4.      karlíst  -a m (ȋ) pristaš Karla Burbonskega ali dinastije Burbonov ♪
  5.      kárma  -e ž (ȃ) v indijskih religijah dobra in slaba dejanja človeka, ki vplivajo na njegovo usodo ob ponovnem utelešenju ♪
  6.      karmenáteljc  -a [tǝl] m (ȃ) pog. kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti karmenateljce / svinjski, telečji karmenateljc / naročil je telečji karmenateljc in solato ♪
  7.      karmezín  -a m (ȋ) zastar. modrikasto rdeča barva: izrazit karmezin ♪
  8.      karmezínast  -a -o prid. (ȋ) zastar. po barvi podoben karmezinu: karmezinast žamet ♪
  9.      karmín  -a m (ȋ) 1. kem. rdeče barvilo iz košeniljke: uporabljati karmin za barvanje živil 2. knjiž. modrikasto rdeča barva: karmin njenih lic ♪
  10.      karmína  in kármina -e ž (ȋ; ȃ) nav. mn., nar. pogrebščina: pripraviti karmine ♪
  11.      karmínast  -a -o prid. (ȋ) knjiž. po barvi podoben karminu: karminasto krilo / cvet karminaste barve karmínasto prisl.: karminasto rdeči oblaki ♪
  12.      karmínski  -a -o (ȋ) pridevnik od karmin: karminska barva ♪
  13.      karneól  -a m (ọ̑) poldrag kamen mesno rdeče barve: prstan s karneolom ♪
  14.      kárner  -ja m (á) knjiž. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica: kapelica je bila nekdaj karner bližnje cerkve ♪
  15.      karnísa  -e ž (ȋ) priprava z drogom ali s tirnicami, na katere se obešajo zavese: izdelovati karnise; lesena karnisa; karnisa iz nerjavečega materiala ♪
  16.      káro  -a m (ȃ) 1. večbarven vzorec, navadno na tkanini, v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: med vzorci prevladujejo črte, nekaj je tudi kara; majhen, velik karo ♦ tekst. škotski karo // ekspr. karirasto blago: krilo iz kara 2. igralna karta z enim ali več znaki v obliki romba: zamenjati srce za karo; neskl. pril.: karo kralj; karo vzorec ♪
  17.      karolínški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Karolinge: karolinška monarhija / karolinška doba ♦ um. karolinška renesansa renesansa, ki se je razvila v času vladanja Karla Velikega; zgod. karolinška minuskula minuskula, ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja ♪
  18.      karoseríja  -e ž (ȋ) zgornji del avtomobila za motor in za potnike ali tovor: tovarna izdeluje karoserije; karoserija avtobusa, tovornjaka / avtomobilska karoserija ♦ avt. odprta karoserija s premično ali zložljivo streho; samonosna karoserija s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije ♪
  19.      karotín  -a m (ȋ) bot. rdeče ali oranžno barvilo, ki je zlasti v cvetih in plodovih nekaterih rastlin ♪
  20.      kàrsedá  in kàr se dá prisl. (ȁ-á) izraža najvišjo mogočo mero: premika se karseda previdno; razlage so karseda različne; v karseda sproščeni obliki / karseda utrditi položaj ♪
  21.      kárt  -a m (ȃ) šport. majhen dirkalni avtomobil s šasijo iz jeklenih cevi, navadno brez karoserije in menjalnika: tekmovanje s karti ♪
  22.      kárta 1 -e ž (ȃ) 1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta 2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: geološka, hidrološka karta; meteorološka karta / dialektološka karta ki prikazuje obseg dialektov; ki prikazuje prostorsko razširjenost narečnih (jezikovnih) pojavov 3. pog. pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico a) do vstopa zlasti v gledališče, kino; vstopnica: karte so že razprodane / kupiti karte za gledališče, koncert b) do vožnje s prevoznim sredstvom; vozovnica: kupiti karto; pokazati karto sprevodniku / avtobusna, letalska karta; karta za žičnico / ob nakupu vozovnice dve karti do Maribora, prosim / mesečna karta ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj; povratna karta za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj / vozna karta 4. pog., zlasti v vojnem času živilska nakaznica: razdeljevati karte / krušna, sladkorna karta / dobiti, prodajati živila na karte; ekspr. živeti na karte / živilska karta 5. pog. dopisnica, razglednica: napisati komu karto / oglasil se je z dvema kartama 6. redko izkaznica, legitimacija: pokazati karto / članska karta ● žarg. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodaste; pog. uvesti karte izdati živilske nakaznice, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo ◊ avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; geogr. fizična karta ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; generalna karta generalka; osnovna karta; politična karta ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; tematska karta; meteor. sinoptična karta ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; navt. pomorska karta ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; ptt karta dokument, ki ga uporablja pošta pri izmenjavi knjiženih pošiljk; žel. peronska karta ki daje imetniku pravico do vstopa na peron ♪
  23.      kárta 2 -e ž (ȃ) 1. manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki se uporablja pri nekaterih družabnih igrah: razdeliti karte; vzeti karto s kupa; karta visoke vrednosti; kup kart; trik s kartami / hazardna igra s kartami / položiti karte na mizo / mešati karte / pog. metati karte kvartati / dobre karte s katerimi je mogoče dobro igrati, zmagati; močna karta visoke vrednosti, ki daje možnost vzetka / pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju / igrati (na) karte / igralna karta ♦ igr. izigrati karto dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti; kupiti karto dobiti, vzeti jo po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno; polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; založiti karto uvrstiti določeno karto v skupino dobljenih kart; francoske karte katerih barve so karo, križ, pik in srce; mrtva karta ki se pri igri ne uporabi; tarok karte ki se uporabljajo pri igranju taroka 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: to je naša zadnja karta; imeti močne karte v rokah prepričljive dokaze za kaj / igrali, stavili so na napačno karto / publ., z oslabljenim pomenom igrati na karto ekstremizma ● ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hišica iz kart kar je krhko, neuresničljivo ♪
  24.      kartáč  -a m (á) kvartač: bil je kartač in ponočnjak ♪
  25.      kartéča  -e ž (ẹ̑) nekdaj topovski naboj, napolnjen z jeklenimi kroglicami: vložiti kartečo v top ♪

   24.189 24.214 24.239 24.264 24.289 24.314 24.339 24.364 24.389 24.414  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA