Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (23.864-23.888)


  1.      kadrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) film. določati obliko, vsebino, število kadrov: ta režiser zna dobro kadrirati / kadrirati film kadríran -a -o: prizori so posrečeno kadrirani ♪
  2.      kadrováti  -újem nedov. (á ȗ) publ. usposabljati, pridobivati delavce za določeno področje, stroko: kadrovali so mlade ljudi / starejše delavce so kadrovali iz agrarnih področij ♪
  3.      kádrovec  -vca m (á) publ. kdor služi kadrovski rok: dati podpore rodbinam kadrovcev ∙ publ. zeleni kadrovec med prvo svetovno vojno dezerter avstrijske vojske, ki se skriva v gozdovih ♪
  4.      kádrovik  in kadrovík -a m (á; í) 1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, ki skrbi zlasti za moralno—politična vprašanja na določenem področju: komisar in kadrovik 2. publ. uslužbenec, ki skrbi za pridobivanje, razvrščanje delavcev, uslužbencev: kadrovik podjetja ♪
  5.      kádrovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kader: voditi kadrovsko politiko; kadrovska vprašanja; različna kadrovska zasedba / kadrovski oddelek podjetja; kadrovska komisija ◊ voj. kadrovski rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski kádrovsko prisl.: podjetje bodo reorganizirali in kadrovsko okrepili ♪
  6.      kaducitéta  -e ž (ẹ̑) jur. dejstvo, da zapuščina brez dedičev postane družbena lastnina: nastop kaducitete ♪
  7.      kadúlja  -e ž (ú) bot. grmičasta rastlina suhih tal z modrimi, rdečimi ali rumenimi cveti, Salvia: veter je prinašal vonj cvetočih kadulj / travniška kadulja ♪
  8.      kadúnja  -e ž (ú) plitvejša vdolbina, kotanja v zemljišču: z grmičevjem porasla kadunja; okroglasta kadunja // redko votlina, vdolbina sploh: v led vsekati kadunje; kamnita kadunja ◊ etn. miza s koritom za mesenje ♪
  9.      kadúnjast  -a -o prid. (ú) podoben kadunji: kadunjast žleb / na kadunjastih mestih so nasuli peska / kadunjast svet poln kadunj ♪
  10.      kafileríja  -e ž (ȋ) vet. obrat za predelovanje klavniških odpadkov in trupel poginulih živali: poleg skladišča je tudi kafilerija ♪
  11.      káfkovski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Kafki: kafkovski nadrealizem káfkovsko prisl.: kafkovsko tesnobna usodnost ♪
  12.      kafón  -a m (ọ̑) nav. slabš., v italijanskem okolju kmet: revni kafoni ♪
  13.      káfrn  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kafro ali kafrovec: kafrno mazilo / zaboj iz kafrnega lesa / kafrno drevo ♦ farm. kafrno olje oljna raztopina kafre ♪
  14.      káfrski  -a -o prid. (ȃ) zool., v zvezi kafrski bivol divje afriško govedo z debelimi, na čelu sploščenimi rogovi, Syncerus caffer ♪
  15.      kaftán  -a m (ȃ) v orientalskem okolju plašču podobno ohlapno vrhnje oblačilo: dolg, črn kaftan ♪
  16.      kaganát  -a m (ȃ) zlasti pri Mongolih, nekdaj področje, na katerem ima oblast kagan: ozemlje kaganata ♪
  17.      kaheksíja  -e ž (ȋ) med. izčrpanost, oslabelost: bolnik je umrl zaradi kaheksije ♪
  18.      kahéktičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. izčrpan, oslabel: kahektičen bolnik ♪
  19.      káhla  -e ž (ȃ) 1. nižje pog. nočna posoda: dati kahlo pod posteljo / iti na kahlo ∙ nižje pog. brez nas bi bili na kahli brez naše pomoči bi bili v neprijetnem položaju 2. pog. plošča iz žgane gline za zunanje stene (lončene) peči; pečnica: peč z zelenimi kahlami ♪
  20.      káhlast  -a -o prid. (ȃ) etn., navadno v zvezi kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami ♪
  21.      káhlica  -e ž (ȃ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od kahla: emajlirana kahlica / otrok še hodi na kahlico opravlja potrebo v nočno posodo / peč z rjavimi kahlicami 2. pog. tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal; (keramična) ploščica: kopalnica, obložena s kahlicami / polagati kahlice / ekspr. kuhinja je vsa v kahlicah ♪
  22.      káj  čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: kaj lepega si prinesel? kaj takega si mu povedal, da je ves prebledel? kot nagovor kaj bo dobrega? kakšne novice prinašate; kaj želite / elipt.: kaj boš pa zdaj; kaj pa, če ga ne bo? E, kaj, nič ne bo; kaj pa dežnik, ali ga imaš; denar ima, ali kaj, ko pa ne ve kam z njim; pog., kot vprašanje po nerazumljeni trditvi Kaj? prosim / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vseeno mi je, kaj ljudje govorijo; elipt. s tovariši se pogovori, kako in kaj // v neosebni rabi izraža vprašanje po neznanem sploh: kaj je švignilo čez cesto, maček ali senca? kaj je zaropotalo po stopnicah? 2. v povedni rabi izraža vprašanje po opredelitvi, stanju osebka: kaj je ta človek (po poklicu)? kaj je to? / elipt. menda je pijan ali kaj ● kaj (pa) je kaj se dogaja; ekspr. kaj je spet izraža nestrpnost, nejevoljo; kaj ti je, ali si bolna izraža vprašanje po stanju, razpoloženju; ekspr. le kaj je na njej, da je tako privlačna izraža začudenje nad ugodnim mnenjem o njej; ekspr. kaj bo iz tega izraža skrb, strah pred prihodnostjo; ekspr. misli, da je bogve kaj zelo pomemben, imeniten; pog. kaj, če bi šla v kino izraža željo, predlog; ekspr. kaj revež, da je le pošten izraža pomembnost prve, predhodne trditve; ekspr. kaj za to, če ni mlada izraža nepomembnost povedanega; ekspr. to so res velike reči, kaj meniš izraža močno podkrepitev trditve; ekspr. kaj se da tu napraviti izraža zelo slab, brezupen položaj; ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; ekspr. kaj hočemo, stari smo izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi; žarg. kaj si imel v matematiki katero oceno; ekspr. kaj ne poveste, da je res ušel izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. kaj vse ti (ne) pride na misel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko; ekspr. toliko piješ, le čemu je to podobno izraža nejevoljo; po čem je vino izraža vprašanje po ceni; ne vem, pri čem sem kakšen je moj položaj; ne ve, s čim naj plača s katerim plačilnim sredstvom; izraža nezmožnost plačila; neprav. ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako ♪
  23.      kàj  čésa zaim., čému, kàj, čém, čím (ȁ ẹ̄) izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav: če se bo kaj spremenilo, mi sporoči; ali ti je še česa treba; dati, očitati komu kaj; nimaš se za kaj jeziti; dvomiti o čem / v zvezi s samostalniško rabljenim pridevnikom: čuditi se čemu nenavadnemu; storiti kaj dobrega; očistiti z glicerinom ali s čim drugim // ekspr. izraža stvar, pojav, kot ga določa sobesedilo: nima kaj obleči; toliko se trudi, pa nima kaj pokazati; dokler ni izšla ta vadnica, učitelji niso imeli kaj v roke vzeti / elipt.: naj se oglasi, kdor ima kaj proti temu; kot vljudnostni odgovor pri zahvali »hvala!« »Ni za kaj« ● spreten kot le kaj zelo, močno; pog., ekspr. pa še kaj! izraža močno zavrnitev; ekspr. kaj takega! izraža veliko začudenje; ekspr. no, slišiš, (ali) bo že kaj brž povej; brž naredi; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; pog. stvar je sklenjena, tu ni kaj nič se ne da spremeniti; pog. hiša je lepa, ni kaj reči je zares lepa; ekspr. tam ni kaj vzeti tam so zelo revni; pog. ali je imela kaj z njim ljubezensko razmerje; nar. ne more vsemu kaj vsega narediti, opraviti; pog. ali ta obrtnik za kaj naredi dobro, solidno; evfem. bojim se, da si iz obupa kaj ne naredi napravi samomor; evfem. njega se rado kaj prime krade; pog., ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam ♪
  24.      káj  prisl. (ā) nav. ekspr. 1. vprašuje po vzroku: kaj me tako začudeno gledate? / kaj se otrok joka, saj mu nič nočem / kaj nam je tega treba / v vezniški rabi ne vem, kaj je tako potrt 2. vprašuje po namenu: kaj ti bo knjiga, če ne znaš brati 3. navadno v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kaj bi se branil kruha; kaj siliš v nesrečo; kaj bi se ne ženil, saj ima dobro službo / pojdiva, kaj se obotavljate // v zvezi s še, šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: menite, da ga je bilo sram? Kaj še; osebe v povesti niso plastične, kaj šele psihološko izdelane 4. vprašuje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kaj da gostov še ni? kaj pa, da si se ti spet pri nas pokazal? / kaj da ne moreš, včeraj si pa lahko / ali ga poznaš? Kaj ne, saj je naš sosed 5. pog. vprašuje po količini; koliko: kaj stane avto? natakar, kaj sem dolžen koliko moram plačati; kaj je bil star, kakih petdeset let / v vezniški rabi zdaj se je pokazalo, kaj je vredna njegova teorija // izraža veliko količino ali mero: kaj skrbi sem imel, da sem vse uredil; kaj vse več koristi bi imel, če bi me poslušal / nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja ∙ ekspr. kaj čuda, če se ga je naveličala ni čudno 6. v medmetni rabi izraža a) začudenje, nejevoljo: kaj, ti si še zmeraj tu; kaj, meni ne verjameš b) grožnjo: kaj, še ne bo miru c) ravnodušnost, vdanost: pa kaj, saj nič ne pomaga // izraža pričakovanje pritrditve: Janez ni slab delavec, kaj; kaj, prebrisan pa je ♪
  25.      káj  in kaj prisl. (ā) 1. nav. ekspr. uvaja vprašanje: kaj je res bolan? kaj že greste? 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, kaj je to kak denar; pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne // izraža ukaz, grajo: kaj te ni sram, da se potepaš // izraža nejevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pride obisk ♪

   23.739 23.764 23.789 23.814 23.839 23.864 23.889 23.914 23.939 23.964  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA