Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (23.814-23.838)



  1.      južnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na južnjake: južnjaški obraz, temperament; južnjaška domišljija, živahnost / v sebi ima nekaj južnjaške krvi južnjáško prisl.: južnjaško vesel; južnjaško koketna ženska; sam.: v njem je nekaj južnjaškega
  2.      k  [ká in kǝ] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, k kája tudi k-ja (ā; ǝ̏) dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
  3.      k  predl., pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini // za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi 2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k utrditvi samoupravljanja; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji 3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom 4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples // za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu? 5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu 6. redko za izražanje bližine časovni meji; proti: napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu ● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič
  4.      ka  vez., zastar., v pripovednih in vzročnih odvisnih stavkih da: rekel je, ka je to sramota za devetnajsto stoletje / žal nam je, ka smo bili prisiljeni to povedati
  5.      kacáti  -ám nedov.) 1. nar. mazati, packati: otroci kacajo z blatom po zidu; pazi, nikar se ne kacaj 2. ekspr., navadno v zvezi s sneg padati v debelih kosmih: z nizkega neba je začel kacati moker sneg / med mu kaca z žlice na mizo kaplja, pada
  6.      kacét  -a m (ẹ̑) žarg. (koncentracijsko) taborišče: bil je tri leta v kacetu
  7.      kacétar  -ja m (ẹ̑) žarg. interniranec, taboriščnik: mučenje kacetarjev
  8.      kacétnik  -a m (ẹ̑) žarg. interniranec, taboriščnik: izčrpani kacetniki
  9.      kacík  -a m () v latinskoameriškem okolju 1. nav. slabš. vaški bogataš: biti odvisen od kacika 2. v indijanskem okolju, nekdaj (plemenski) poglavar: njegov prednik je bil kacik
  10.      káč  -a m () nar. kača: ubiti pisanega kača
  11.      káča  -e ž (á) 1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlakekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi 2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil 3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska ◊ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae
  12.      kačák  in káčak -a m (á; ) zlasti v albanskem okolju, nekdaj ropar, razbojnik, živeč navadno v gorah: napadi kačakov
  13.      káčast  -a -o prid. (á) nav. ekspr. podoben kači: kačasta oblika telesa / kačasto gibanje / kačasti zavoji ceste ♦ les. kačasti sveder sveder za vrtanje globokih lukenj v les káčasto prisl.: sprevod se je kačasto vil po cesti; kačasto zavita cev
  14.      kačepíčen  tudi kačjepíčen -čna -o prid. () ekspr., redko piker, zbadljiv: kačepična opazka / postala je kačepična ženska
  15.      káčica  -e ž (á) 1. manjšalnica od kača: mlade kačice so se grele na toplem kamenju / ekspr. v klobčič zvita kačica 2. nav. mn., zool. členonožci, ki imajo po dva obročka zrasla in na takem podvojenem obročku po dva para nog, Diplopoda: kačice in strige / železna kačica svetlikajoča se temno rjava kačica, ki živi zlasti na vlažnih tleh, Julus terrestris
  16.      káčjak  -a m () bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera
  17.      kačjeók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., redko ki ima kači podobne oči: kačjeoka spogledljivka
  18.      kačjerép  in kačjerèp -épa m (ẹ̑; ẹ́) nav. mn., zool. na morskem dnu živeči iglokožci s petimi vitkimi, gibčnimi kraki, Ophiuroidea
  19.      káčji  -a -e prid. () 1. nanašajoč se na kače: kačji pik, ugriz; kačji rep / kačje sikanje / hud kačji strup / kačji lev / našel je kačje gnezdo / kačji samec / ekspr. oklenila se ga je s prav kačjo gibčnostjo / slabš. ošinil ga je s kačjim pogledom 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo živobarvni kačji pastirji; kačji pastir z zelenimi prozornimi krili; ličinka kačjega pastirja ● ekspr. ima kačji jezik je zelo odrezav, piker; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; pog., šalj. kačja slina žganjebot. kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum káčje prisl.: (po) kačje se zvijati; kačje marogast; kačje zvita ženska
  20.      kačkaválj  -a m () gastr. trdi sir ostrega okusa iz ovčjega ali mešanega ovčjega in kravjega mleka: hlebec kačkavalja
  21.      káčnica  -e ž () nar. rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih; ostri mleček
  22.      káčnik  -a m () bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum
  23.      kačúnka  -e ž () bot., navadno v zvezi močvirska kačunka rastlina z votlo koreniko in socvetjem, ki ga obdaja bel tulec, Calla palustris
  24.      kačúr  -ja m (ú) nav. slabš. kača, navadno velika: dolg, marogast kačur
  25.      kàd  -í ž () 1. velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda: kad se je razsušila; z zeljem so napolnili vse kadi in čebre; tlačiti grozdje v kadi // velika odprta posoda sploh: mešati barvo v kadi; kamnita, steklena, železna kad; kad za kisline / sirarska kad 2. navadno v zvezi kopalna kad velika posoda za kopanje: montirati, vzidati kopalno kad; emajlirana kopalna kad / sedežna kad ◊ fot. fiksirna kad plitva posoda za fiksiranje; teh. elektrolizna kad

   23.689 23.714 23.739 23.764 23.789 23.814 23.839 23.864 23.889 23.914  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA