Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (23.764-23.788)



  1.      jurisdíkcijski  tudi jurisdikcíjski -a -o prid. (í; ) nanašajoč se na jurisdikcijo: jurisdikcijski spori ♦ jur. jurisdikcijska norma v stari Avstriji zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih sodišč
  2.      juristaríja  -e ž () slabš. pravništvo, pravo: pustil je juristarijo in se lotil drugega posla; ves večer so govorili samo o juristariji
  3.      jurístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na juriste; pravniški: juristično zborovanje / redko juristična dejstva pravna
  4.      júriš  -a m () 1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine: po obstreljevanju se je začel juriš; preiti v juriš / pošiljati na juriš četo za četo; padel je pri jurišu na bunker / kot povelje v strelce, juriš! / ekspr. na juriš zavzeti uporniško ladjo s kratkim, silovitim napadom; pren., publ. napovedati juriš na svetovni rekord; juriš na vrh gore 2. publ., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na juriš v zelo kratkem času, zelo hitro: na juriš so si ogledali vse mestne znamenitosti / v tej predstavi si je na juriš osvojila občinstvo
  5.      jurišáč  -a m (á) žarg., voj. vojak, ki sodeluje v jurišu: jurišači tečejo; partizanski jurišači; jurišači in bombaši
  6.      jurišánt  -a m (ā á) žarg., med. bolnik s histeričnimi napadi, ki so podobni obnašanju pri jurišu: zdraviti jurišante
  7.      júrišati  -am in juríšati -am nedov. in dov. (; ) delati juriš: za tanki so jurišali pešci; jurišati na bunker / ekspr. dva meseca so jurišali na trdnjavo jo napadali, naskakovali; pren., publ. brigade so jurišale na zadnje kilometre nedograjene ceste
  8.      júrišen  -šna -o prid. () nanašajoč se na juriš: jurišna skupina / žarg., voj. dobiti jurišni rum / jurišni bataljon bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkihvoj. jurišni čoln čoln za prevoz jurišnih oddelkov in za izvidniške naloge
  9.      júrišnik  tudi juríšnik -a m (; ) knjiž., redko vojak, ki sodeluje v jurišu: med ranjenci je bilo največ jurišnikov
  10.      jurjevánje  -a s () etn. praznovanje začetka pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: imeti jurjevanje; jurjevanje in kresovanje
  11.      jurjeváti  -újem nedov.) etn. praznovati začetek pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: takrat je še jurjeval po vaseh
  12.      júrjevica  -e ž (ú) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: dišeče jurjevice ◊ zgod. jurjevica v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu 24. aprila
  13.      júrjevka  -e ž (ú) 1. bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica: jurjevke že rastejo 2. nar. narcisa
  14.      júrjevo  -ega s (ú) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jurija 24. aprila: vrnili se bodo okrog jurjevega
  15.      júrjevski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na jurjevanje: jurjevski obhod / jurjevske pesmi ● nar. jurjevska nedelja v krščanskem okolju nedelja po prazniku sv. Jurija 24. aprila
  16.      júrski  -a -o prid. () nanašajoč se na juro: jurske kamnine / jurski skladi / jurska doba jura
  17.      júrta  -e ž () v azijskem okolju okrogel, kupolast šotor, narejen zlasti iz kož in klobučevine: prebivati v jurti
  18.      jús  -a m () veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj jusa / pog. vpisati se na jus pravno fakulteto
  19.      justíca  -e ž () knjiž. sodstvo, pravosodje: obnoviti justico / satira na skorumpiranost justice / pomislite, kaj govorite, to sodi pred justico sodišče; biti praktikant pri justici / ekspr. krvava justica drhali
  20.      justiciár  -ja m (á) zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle: sprejeti v službo justiciarja
  21.      justíčen  -čna -o prid. () knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota
  22.      justificíranec  -nca m () knjiž. oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba: pokopati justificirance
  23.      justificírati  -am dov. in nedov. () knjiž. izvršiti smrtno kazen, usmrtiti: justificirati obsojence; stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali justificíran -a -o: justificirane osebe
  24.      júta  -e ž (ú) dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute; predilnica za juto / gojiti juto jutovec // pog. jutovina: kupiti dva metra jute
  25.      jútovec  -vca m (ú) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere se pridobiva juta, Corchorus: plantaže jutovca

   23.639 23.664 23.689 23.714 23.739 23.764 23.789 23.814 23.839 23.864  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA