Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (23.689-23.713)



  1.      jónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje ♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; muz. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih
  2.      jópa  -e ž (ọ́) vrhnje oblačilo, zlasti žensko, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: suknena jopa; jopa z nabranimi rokavi; krilo in jopa / moški z jopami na ramenih jopiči, suknjiči / kopalna jopa ki se uporablja za na plažo, navadno iz frotirja // pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja, zlasti večje: plesti jopo; obleči srajco in jopo / oblači jopo vrh jope
  3.      jópica  -e ž (ọ̑) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico; moška, otroška jopica; jopica z ovratnikom // žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico
  4.      jópič  -a m (ọ̑) vrhnje (športno) oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa: modri delavski jopiči; jopič iz irhovine; jopič na zadrgo / domači jopič iz mehke, tople tkanine, ki se nosi v stanovanju; prisilni jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; rešilni jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo; vetrni jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom // redko suknjič: kupiti blago za hlače in jopič
  5.      jôr  in jór -a m (; ọ̑) lingv. osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, trdi znak: zapisati jor
  6.      jórkširski  tudi yórkshirski -a -o [jorkšir-] prid. (ọ̑) vet., v zvezah: jorkširski prašič prašič jorkširske pasme; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov
  7.      jóta  -e ž (ọ̑) jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na Primorskem: naročiti joto in jabolčni zavitek
  8.      jóta  -e ž, tudi neskl. (ọ̑) deveta črka grške abecede: napisati joto
  9.      jotácija  -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j: jotacija in palatalizacija
  10.      jour fixe  jour fixa [žúr fíks] m (-) v meščanskem okolju družabni sestanek ob določenih, stalnih dnevih: imeti jour fixe v kavarni
  11.      joviálen  -lna -o prid. () knjiž., redko dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz
  12.      joviálnost  -i ž () knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar
  13.      jožefíca  -e ž (í) bot. grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti; dišeči volčin
  14.      jožefinízem  -zma m () politika avstrijskega cesarja Jožefa II., zlasti cerkvena: novo obliko odnosov med cerkvijo in državo je določil jožefinizem // gibanje, temelječe na tej politiki: janzenizem in jožefinizem
  15.      jožefínski  -a -o prid. () nanašajoč se na avstrijskega cesarja Jožefa II. ali jožefinizem: jožefinski duh; terezijanska in jožefinska doba; jožefinske reforme ♦ zgod. jožefinski kataster kataster, narejen v času vladanja Jožefa II.
  16.      jóžefovo  -ega s (ọ̑) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jožefa 19. marca: bilo je na jožefovo
  17.      júckanje  -a s () nar. severovzhodno vriskanje, ukanje: ples sta spremljala udarjanje ob tla in juckanje
  18.      judaízem  -zma m () vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo ♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz stare zaveze
  19.      júdek  -dka m () slabš. manjšalnica od jud: judki se zbirajo / pazi se, da te ta judek ne oslepari
  20.      júdeštvo  -a s () slabš., redko izdajstvo, izdaja: to je bilo njegovo prvo judeštvo
  21.      júdež  -a m () nav. slabš. izdajalec, ovaduh: med nami je judež; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež // hinavec, dvoličnež: Tako ravnajo vsi ti judeži; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière - J. Vidmar)
  22.      júdežev  in Júdežev -a -o prid. () v zvezah: ekspr. judežev denar ali judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; ekspr. judežev poljub hinavski, neiskren
  23.      judikát  -a m () jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: zbirka judikatov
  24.      judikáten  -tna -o prid. () jur. priznan s sodbo: judikatna terjatev
  25.      júdovski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Jude ali jude: judovski kralj; judovski strankarski in verski voditelji / judovska mestna četrt; judovska vera vera, ki temelji na svetem pismu stare zaveze in talmudu; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstvavrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa

   23.564 23.589 23.614 23.639 23.664 23.689 23.714 23.739 23.764 23.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA