Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (23.114-23.138)



  1.      izvírnik  -a m () 1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: slovenski izvirnik in nemški prevod; izvirnik romana / prevajati neposredno iz izvirnika; brati v izvirniku / pog. na steni so viseli sami izvirniki originalne slike, originali 2. prvi, prvotni izvod, primerek listine: izgubiti izvirnik; primerjati prepis z izvirnikom; fotografija izvirnika
  2.      izvíti  -víjem dov. (í) 1. z vrtenjem spraviti iz predmeta: izviti vijak z izvijačem 2. s silo, spretnostjo spraviti iz prijema: skočil je k napadalcu in mu izvil nož; izvil je roko iz očetove pesti / stiskal je dežnik, da mu ga veter ne bi izvil; pren. izviti oblast iz rok buržoazije 3. ekspr. s spretnostjo, vsiljivostjo doseči, da kdo kaj pove: izviti iz koga obljubo, priznanje, skrivnost; mu že izvijem, kaj ga tare; z največjo težavo je izvila iz njega podrobnosti o dogodku ● vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. to je gotovo iz trte izvil si je izmislil; star. premišljeval je, kako bi jo izvil, da ga ne bi kaznovali kako bi dosegel, uredil izvíti se 1. s silo, spretnostjo spraviti se iz prijema: skušala se mu je izviti, a njegove roke so jo trdno držale; izviti se iz objema, rok / patrulja se je izvila iz sovražnikovega obroča; izvila se je iz sobe tiho, naskrivaj odšla // spraviti se iz neprijetnega, zapletenega položaja, stanja: ta se izvije iz še tako težke situacije; izviti se iz zadrege, zagate; ne bo se mu izvil; pren. mesto se je počasi izvilo iz svoje ozkosti in provincialnosti 2. ekspr. priti iz česa ovirajočega: droben fantek se je izvil iz grmovja / izviti se iz gruče / izmed otokov se je previdno izvila ladja // priti iz česa sploh: gost, črnkast dim se je izvil iz dimnika; pren. iz grla se mu je izvilo hropenje; krik, vzdih se izvije iz prsi ∙ brezoseb., ekspr. govoriti moram z vami, se mu je izvilo iz ust je s težavo rekel 3. nastati, razviti se: iz bube se izvije metulj / ekspr. iz noči se izvije jutro 4. ekspr. postati viden, prikazati se v obrisih: iz megle se izvije velika hiša; iz sence se je izvila ženska postava izvít -a -o: izvit vijak ∙ ekspr. iz trte izvita trditev neutemeljena; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
  3.      izvléček  -čka m (ẹ̑) 1. trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo: izvleček vina; izvleček iz zdravilnih zelišč, živalskih žlez / alkoholni dobljen z alkoholom, vodni izvleček dobljen z vodo; mesni izvleček; rastlinski, tobačni izvleček 2. kratka vsebina, povzetek: prebrati izvleček iz predsednikovega poročila / navesti nekaj izvlečkov iz kritike / predavanje ni bilo objavljeno v celoti, ampak v izvlečkih 3. redko, navadno s prilastkom dokument z ustreznimi podatki, izpisanimi iz česa; izpisek: izvleček iz matične knjige ◊ muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali vokalno-instrumentalne skladbe za klavir; tisk. barvni izvleček filmski posnetek ene barve iz določene barvne slike
  4.      izvléčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izvleči: izvlečenje zoba / izvlečenje črt s tušem
  5.      izvléči  -vléčem dov., izvléci izvlécite in izvlecíte; izvlékel izvlékla (ẹ́) 1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti iz česa: izvleči meč iz nožnice, nit iz blaga, zamašek iz steklenice / izvleči posekano drevje iz gozda; ladjico so izvlekli na kopno / izvleči žebelj iz deske // z vlečenjem podaljšati: izvleči anteno 2. spraviti iz česa ovirajočega: izvleči voz iz blata; obtičal je do kolen v snegu in se ni mogel izvleči; s težavo se je izvlekel izpod ruševin 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom vzeti iz česa: iz listnice je izvlekel šop bankovcev; izvleči roke iz žepa potegniti / počasi je izvlekla svojo roko iz njegove 4. ekspr. s prizadevanjem, vztrajnostjo spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: on te je izvlekel, ko so te zaprli; trudi se, da bi jo izvlekel iz revščine; izvleči koga iz težav, zadrege; ljudstvo se je izvleklo iz zaostalosti 5. ekspr. s silo, vztrajnostjo priti do česa: ves denar je izvlekel iz njega; pri prodaji hoče izvleči čim več dobička / iz ljudi je izvlekel stvari za smešno nizko ceno kupil; gospodar je hotel kar največ izvleči iz delavcev doseči, da bi kar največ naredili // z vztrajnim poizvedovanjem, povpraševanjem izvedeti: sodniki niso mogli prav nič izvleči iz njega; poskušal je izvleči nekatere podrobnosti o dogodku; izvlekel je iz nje skrivnost 6. teh. dokončati risbo, navadno s tušem: črte je treba še izvleči; izvleči načrt // narediti nepretrgano črto: vidne robove na skici izvlečemo, nevidne pa črtkamo ● ekspr. komaj je izvlekel iz nje kako besedo s težavo jo je pripravil, da je govorila; publ. iz razprave lahko izvlečemo nekaj splošnih zaključkov naredimo izvléčen -a -o: izvlečen zamašek; izvlečena risba; kosmičasto sukno ima na površini zelo izvlečena vlakna
  6.      izvòd  -óda m ( ọ̑) vsaka od več istovrstnih tiskanih stvari: od te knjige se je ohranil samo en izvod; prodati vse izvode / roman je izšel v tisoč izvodih; poročilo je treba oddati v treh izvodih ♦ biblio. dolžnostni ali obvezni izvod ki ga mora tiskarna ali razmnoževalec po zakonu oddati določenim ustanovam, organom; zal. avtorski izvodi ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj; recenzijski izvod ki ga založba da uredništvu ali posamezniku v oceno
  7.      izvodílo  -a s (í) anat. cevasti del organa za iztok izločkov: sečno, solzno izvodilo; izvodilo trebušne slinavke; izvodila prebavnih, spolnih žlez
  8.      izvóhati  -am tudi zvóhati -am dov. (ọ̑) 1. zaznati, odkriti z vohom: pes je izvohal zajca / izvohati sled 2. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do česa: povsod sem ga iskal, nazadnje sem ga le izvohal; sovražnik je izvohal naše skrivališče; izvohati skrivnost / slabo bi bilo, če bi izvohali, da se družiš s tem človekom dognali, ugotovili izvóhati se tudi zvóhati se nizko postati prijatelj, sprijateljiti se: kmalu se je izvohal z vaškimi dečki
  9.      izvojeváti  -újem dov.) star. izbojevati: izvojevati zmago / izvojevati boj / izvojevati pravico
  10.      izvojskováti  -újem dov.) redko izbojevati: izvojskovati zmago / izvojskovati boj / vsako ped napredka si je bilo treba izvojskovati
  11.      izvolíti 1 -vólim tudi zvolíti zvólim dov. ( ọ̑) 1. izbrati z volitvami: izvoliti delegata, poslanca, delovno predsedstvo; izvolili so ga v odbor; izvoliti za predsednika; izvoliti soglasno; izvoliti s tajnim glasovanjem; izmed članov so si izvolili predsednika // izbrati za razpisano službeno mesto z volitvami: izvolili so ga za docenta 2. star. izbrati: izmed vseh deklet je izvolil njo; izvoliti si učiteljski poklic / izvoliti dekle za ženo izvóljen tudi zvóljen -a -o: izvoljeni kandidati; izvoljen v predsedstvo ∙ izvoljeno ljudstvo po bibliji Judje; sam.: star. to je namenjeno le izvoljenim izbrancem; bibl. veliko je poklicanih, a malo izvoljenih
  12.      izvolíti 2 -vólim stil. izvóliti -im dov. in nedov., izvóli izvólite tudi izvôli izvolíte ( ọ́; ọ̑) 1. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: izvolite sesti; prosim, izvolite vzeti; elipt.: »ali smem vstopiti?« »Izvolite«; izvoli, miza je pripravljena; izvolite, tukaj je izhod 2. star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: knez ga je izvolil poslušati / iron.: izvolil si se ponorčevati iz nas, kajne; končno je le izvolil priti
  13.      izvóljenec  -nca m (ọ́) 1. redko kdor je izvoljen: volivci in izvoljenci 2. nav. mn., nav. ekspr. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti: omogočiti delo vsakomur in ne le izvoljencem // star. fant, zaročenec: prišla je na ples s svojim izvoljencem ● knjiž., ekspr. razen redkih izvoljencev ni nihče uspel ljudi, oseb; star. biti prištet med izvoljence božje svetnike, blažene; ekspr. on je izvoljenec bogov zelo srečen človek
  14.      izvòr  -ôra m ( ó) s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost: raziskovati izvor ameriškega prebivalstva; biti najrazličnejšega narodnostnega izvora; navajati izvor besede / ta rastlina je po izvoru iz osrednje Afrike // v rodilniku značilnost glede na prvotne sestavine: biti organskega izvora; živilo rastlinskega ali živalskega izvora // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoj izvor; je kmečkega izvora; ugotoviti izvor živali 2. značilnost glede na nastanek: ti običaji imajo svoj izvor v poganstvu / publ., z oslabljenim pomenom nekaj predmetov je po izvoru mlajših je mlajših 3. kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir: otrok je izvor sreče / ugotoviti izvor bolezni // kar kaj daje: izdatni izvori toplotne energije
  15.      izvóren  -rna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na izvor: prikazati problem z izvornega vidika; izvorna oblika
  16.      izvóšček  -čka m (ọ̑) kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo: ob cesti so stale kočije izvoščkov / najeti izvoščka // knjiž. taka kočija za prevažanje: sesti v izvošček ali izvoščka; peljati se v izvoščku
  17.      izvotlítev  -tve ž () glagolnik od izvotliti: izvotlitev debla
  18.      izvotlíti  -ím tudi zvotlíti -ím dov., izvótli in izvôtli tudi zvótli in zvôtli; izvótlil tudi zvótlil ( í) 1. narediti votlo: izvotliti bučo, palico / voda izvotli apnenčast svet; pren., knjiž. bolečina ga je vsega izvotlila 2. izdolbsti: izvotliti deblo za čoln izvótljen -a -o in izvotljèn -êna -o tudi zvótljen -a -o in zvotljèn -êna -o: izvotljena buča; osrednja tema pesmi je človek, ki postaja v sebi prazen, izvotljen
  19.      izvótljenost  in izvotljênost -i ž (ọ̑; é) značilnost, lastnost izvotljenega: izvotljenost opeke / knjiž. občutek notranje izvotljenosti
  20.      izvotljeváti  -újem nedov.) delati votlo: izvotljevati bučo; zaradi kapljanja vode se kamen izvotljuje; pren., knjiž. demokratična načela so se vsebinsko izvotljevala
  21.      izvòz  -ôza m ( ó) 1. prodajanje blaga v drugo državo: omejiti izvoz; izvoz blaga, opreme, žita; izvoz na evropsko tržišče, v Ameriko; pospeševanje izvoza; izvoz in uvoz / publ. izvoz storitev / podjetje dela predvsem za izvoz; delež slovenskih podjetij v izvozu / publ. večina izdelkov te tovarne gre v izvoz se izvažaekon. kompenzacijski izvoz ki ga država uvoznica plača z blagom v enaki vrednosti; izvoz kapitala nalaganje kapitala v drugi državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja ali v obliki pomoči // količina blaga, prodanega v drugo državo: izvoz narašča, pada, se podvoji; izvoz v vrednosti milijon dolarjev 2. kraj, prostor, kjer se vozi iz česa: urediti izvoz z dvorišča, s postaje, iz stranske ulice; izvoz na glavno cesto 3. glagolnik od izvoziti 2: izvoz gnoja iz hleva
  22.      izvózen  -zna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na izvoz 1: izvozni artikel; izvozno blago; izvozno vino / izvozno podjetje / izvozni trg; izvozna luka / podjetje je že izpolnilo izvozne obveznosti; izvozno dovoljenje / izvozna carina; izvozno-uvozna banka ♦ ekon. izvozna premija premija države izvozniku za pospeševanje izvoza; fin. izvozni kredit kredit, ki ga dobi izvoznik
  23.      izvózen  in izvôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na izvoz 2, 3: izvozna cesta, pot / izvozna naprava ♦ mont. izvozni horizont; izvozni jašek jašek za spravljanje rude, premoga iz rudnika; žel. izvozna kretnica kretnica, ki je glede na določeno postajo, določeno izhodišče bolj oddaljena od Beograda
  24.      izvozíti  -vózim dov. ( ọ́) 1. prodati blago v drugo državo: izvoziti les, žito; izvoziti na evropski trg, v Ameriko; podjetje je izvozilo za milijon dolarjev izdelkov ♦ ekon. izvoziti kapital naložiti kapital v drugi državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja ali v obliki pomoči 2. z vožnjo spraviti iz česa: izvoziti gnoj iz hleva 3. žarg., žel. odpeljati (s postaje): vlak je uvozil in izvozil izvóžen -a -o: izvoženo blago; prim. zvoziti
  25.      izvóznica  -e ž (ọ̑) država, dežela, ki izvaža: izvoznica lesa, kmetijskih proizvodov / država izvoznica / publ. izvoznica kapitala

   22.989 23.014 23.039 23.064 23.089 23.114 23.139 23.164 23.189 23.214  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA