Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (22.364-22.388)


  1.      izknjížiti  -im dov. (í ȋ) jur. črtati, izbrisati vknjižbo: izknjižiti dolg na posestvu ♪
  2.      izkólcati  -am [u̯c] dov. (ọ̄) slabš. nerazločno, kolcajoč izgovoriti: naposled je le nekaj izkolcala; kakor hočeš, je izkolcal ♪
  3.      izkòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od izkopati: izkop jame, kanala; izkop temeljev / izkop rude / izkop trupla 2. prostor, ki je nastal z izkopavanjem: poglobiti izkop; izkop za vodovod // količina izkopanega materiala: enodnevni izkop peska, premoga 3. mont. kraj, kjer se koplje ruda, premog; odkop: opuščeni izkopi / delati na izkopu ♪
  4.      izkopanína  -e ž (í) 1. nav. mn. izkopan predmet, zlasti iz starejših zgodovinskih obdobij: med izkopaninami je tudi srebrna posoda in nakit / arheološke izkopanine ♦ arheol. izkopanine iz halštatske dobe 2. izkopani material: odvažati izkopanino; količina rude v izkopanini ♪
  5.      izkopáti  -kópljem tudi -ám tudi skopáti skópljem tudi -ám dov., izkôplji izkopljíte tudi izkôpaj izkopájte tudi skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; izkôpal tudi skôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem narediti: izkopati grob, jamo, kanal; izkopati temelje za hišo; izkopati z bagrom, motiko; izkopati si klet v skalo 2. s kopanjem spraviti iz česa, navadno iz zemlje: izkopati krompir; izkopati rastlino s koreninami; izkopati truplo / izkopati ponesrečence izpod ruševin; pren., ekspr. njegovo dramo so spet izkopali iz pozabe ∙ ekspr. oči bi mu izkopala zelo sem jezna nanj; ekspr. izkopati bojno sekiro začeti boj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal, zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način // s kopanjem priti do česa: arheologi so izkopali ostanke nasipa; pren., ekspr. posrečilo se mu je izkopati skrivnosti ♦ lov. izkopati jazbeca s kopanjem priti do njega v brlogu izkopáti se tudi skopáti se ekspr. s težavo priti iz česa ovirajočega: nazadnje se je le izkopal iz sena; komaj so se izkopali iz snega / počasi so se izkopali iz spalnih vreč // s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja: izkopati se iz dolgov, revščine, žalosti; s prizadevnim delom se je izkopal iz najhujšega; ne verjamem, da se izkoplje ∙ ekspr. poškodba je res huda, a on se že izkoplje ozdravi izkopán tudi skopán -a -o: izkopan krompir; izkopani predmeti; izkopan rov; prim. skopati ♪
  6.      izkopávati  -am nedov. (ȃ) 1. s kopanjem delati: izkopavati jarke; izkopavati z bagrom, motiko 2. s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: izkopavati krompir; pren., ekspr. ob večerih izkopava spomine na mladost // s kopanjem prihajati do česa: izkopavati arheološke predmete / na tem kraju arheologi že dalj časa izkopavajo izkopávati se ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati iz neugodnega položaja: izkopavati se iz revščine; dežela se le počasi izkopava iz gospodarske in kulturne zaostalosti ♪
  7.      izkoreníniti  -im dov. (í ȋ) 1. spraviti iz zemlje s koreninami vred: izkoreniniti drevo; tako žilavo travo je težko izkoreniniti // ekspr. povzročiti, da kdo ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: s tako vzgojo so ga popolnoma izkoreninili; ne bom več ostal, zdi se mi, da sem se izkoreninil 2. ekspr. odpraviti, odstraniti: izkoreniniti brezposelnost, izkoriščanje / skušali so mu izkoreniniti predsodke / izkoreniniti tuberkulozo izkorenínjen -a -o: izkoreninjena rastlina; ta bolezen je pri nas že skoraj izkoreninjena; v mestu se je počutil izkoreninjenega ♪
  8.      izkorenínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od izkoreniniti: izkoreninjenje brezposelnosti; boj za dokončno izkoreninjenje fašizma / izkoreninjenje tuberkuloze ♪
  9.      izkorístek  -tka m (ȋ) teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, kolikšen del snovi, energije, dela je koristno porabljen: izkoristek se je povečal za deset odstotkov; doseči dober izkoristek; izkoristek goriva, rude; izkoristek toplote pri kuhanju s plinom je višji kot pri električnem štedilniku / toplotni izkoristek / efektivni izkoristek delovnega časa efektivna izkoriščenost ◊ agr. klavni izkoristek vse, kar se pridobi z zakolom živali; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; izkoristek elektromotorja razmerje med mehansko močjo, ki jo elektromotor oddaja, in električno močjo, ki se elektromotorju dovaja; fiz. mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja ♪
  10.      izkorístiti  -im dov. (í ȋ) 1. popolnoma, v celoti porabiti: izkoristil je ves kredit / dopusta ne more več dobiti, ker ga je že izkoristil // napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni: dobro izkoristiti prostor / izkoristiti in zapraviti čas / lepo vreme so izkoristili za izlet 2. napraviti, da kaj opravi svoj namen: izkoristiti stroje / izkoristiti gorivo 3. napraviti, da kaj prinese ugodnosti: izkoristil je trenutni položaj na tržišču in prodal zalogo / izkoristil je položaj in pobegnil ♦ šport. izkoristiti enajstmetrovko doseči gol z enajstmetrovke // napraviti, da kaj neupravičeno prinese ugodnosti: izkoristiti službeni položaj / izkoristiti dolžnika ● izkoristiti gozd uporabiti ga v gospodarske namene izkoríščen -a -o: stroji niso dovolj izkoriščeni; vse možnosti še niso izkoriščene; za kmetijstvo izkoriščene površine ♪
  11.      izkoríščanec  -nca m (í) kdor je izkoriščan: družba brez izkoriščevalcev in izkoriščancev ♪
  12.      izkoríščanje  -a s (í) glagolnik od izkoriščati: izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene / izkoriščanje službenega položaja / izkoriščanje delavcev / publ. izkoriščanje človeka po človeku / izkoriščanje gozdov, rudnikov ♦ ekon. kapitalistično izkoriščanje ♪
  13.      izkoríščati  -am nedov. (í) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko izpolnjuje: ljudje so izkoriščali podzemeljske jame za bivanje; dobro izkoriščati prostor / prav izkoriščati prosti čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: dobro izkoriščati krmo; izkoriščati stroje / izkoriščati gorivo 3. delati, da kaj prinaša ugodnosti: izkoriščati položaj na tržišču / izkoriščati ugodne priložnosti // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izkoriščal je svoj službeni položaj / izkoriščali so njeno dobroto 4. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela: izkoriščati delavce 5. uporabljati kaj v gospodarske namene: izkoriščati gozdove, rudnike, zemljišča izkoriščajóč -a -e: izkoriščajoč ugodno priložnost, so partizani napadli postojanko; izkoriščajoči družbeni sloj izkoríščan -a -o: izkoriščani delavci; načrtno izkoriščani gozdovi; racionalno izkoriščani stroji; sam.: nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi ♪
  14.      izkoríščenost  -i ž (ȋ) značilnost izkoriščenega: dobra izkoriščenost počitniških domov; povprečna izkoriščenost stroja / elektrarne so dosegle že skrajno stopnjo izkoriščenosti ♪
  15.      izkoriščeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor si neplačano prilašča proizvode tujega dela: izkoriščevalec delavcev; oblast izkoriščevalcev; nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi 2. publ. kdor kaj izkorišča: komponist se je pokazal kot dober izkoriščevalec orkestrskega zvoka ♪
  16.      izkoriščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izkoriščanje: izkoriščevalni nameni / izkoriščevalni sistem / izkoriščevalna družba izkoriščevalska ♪
  17.      izkoriščeválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od izkoriščevalec: izkoriščevalka delavk ♪
  18.      izkoriščeválski  -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na izkoriščevalce: izkoriščevalski način proizvodnje / izkoriščevalski razred; izkoriščevalski sistem; izkoriščevalska družba ♪
  19.      izkoriščeváti  -újem nedov. (á ȗ) izkoriščati: izkoriščevati delavce / izkoriščevati gozdove izkoriščujóč -a -e: izkoriščujoč slabosti drugih, je dosegel svoj cilj ♪
  20.      izkoščíčiti  -im dov. (í ȋ) gastr. odstraniti koščico iz sadeža: izkoščičiti češnje, marelice izkoščíčen -a -o: izkoščičene breskve; izkoščičeno sadje ♪
  21.      izkozláti  -ám in skozláti -ám dov. (á ȃ) nizko izmetati iz želodca; izbruhati: izkozlati pijačo / izkozlal se je ♪
  22.      izkramljáti  -ám dov. (á ȃ) redko kramljaje povedati: izkramljala je svojo življenjsko zgodbo izkramljáti se ekspr. povedati vse, kar človeka zanima, vznemirja: prijatelja sta se končno izkramljala do mile volje ♪
  23.      izkŕcanje  -a s (r̄) glagolnik od izkrcati: preprečiti izkrcanje / izkrcanje padalcev / izkrcanje blaga ♪
  24.      izkŕcati  -am dov. (r̄) spraviti koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: zaradi nesreče so izkrcali vse potnike; izkrcati čete na sovražnikovi obali // publ. razložiti, raztovoriti: izkrcati tovor izkŕcati se stopiti, oditi z ladje na kopno: potniki so se izkrcali; izkrcati se na samotnem otoku / zavezniške čete so se izkrcale v Normandiji tudi iz zraka / šalj. izkrcati se iz vlaka izkŕcan -a -o: izkrcani potniki; izkrcano blago ♪
  25.      izkrcávati  -am nedov. (ȃ) spravljati koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: izkrcavati vojaške enote na sovražnikovem ozemlju // publ. razkladati, raztovarjati: izkrcavati blago, tovor izkrcávati se stopati, odhajati z ladje na kopno: potniki so se začeli izkrcavati / skupina igralcev se je izkrcavala iz letala ♪

   22.239 22.264 22.289 22.314 22.339 22.364 22.389 22.414 22.439 22.464  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA