Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (21.764-21.788)


  1.      inkasánt  -a m (ā á) uslužbenec, ki pobira, izterjuje denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: hkrati s stanarino pobira inkasant tudi vodarino; inkasant radijske naročnine, za zavarovalnino / inkasant za električno energijo, plin ♪
  2.      inkasírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: inkasirati (za) stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so inkasirali več milijonov dinarjev ♪
  3.      inkáso  -a m (ȃ) 1. žarg. denar, sprejet za določeno storitev, preskrbovanje s čim, izkupiček: inkaso predstave so namenili za dobrodelne namene; z inkasom so vsi stroški poravnani; pobotnice za inkaso // prejem tega denarja: enkraten inkaso; poverjenik za inkaso 2. fin. plačilo trgovskih in finančnih listin: skrbeti za inkaso / poslati menico v inkaso; neskl. pril.: inkaso posli ♪
  4.      inklinácija  -e ž (á) 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost 2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena 3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo ♪
  5.      inklinírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. nagibati se, težiti: že kot otrok je inkliniral h glasbi; inklinirati k uživanju alkoholnih pijač / inklinira k tuberkulozi je nagnjen k njej, dovzeten zanjo ♪
  6.      inkluzíja  in inklúzija -e ž (ȋ; ú) mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge, vsebovanje: zapisati znak za inkluzijo ♪
  7.      inkluzíve  prisl. (ȋ) knjiž., redko vključno, vštevši: za izpit se je treba prijaviti do 26. februarja inkluzive ♪
  8.      inkluzívno  prisl. (ȋ) knjiž. vključno, vštevši: prošnjo je treba oddati inkluzivno do 20. januarja ♪
  9.      inkógnito  -a m (ọ̑) pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami nastopanje, pojavljanje določene osebe, ne da bi bilo (javnosti) znano, kdo ta je: ministrov inkognito v letovišču / varovati svoj inkognito / redko potovati, priti v inkognitu inkognito ♪
  10.      inkógnito  prisl. (ọ̑) pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami izraža, da (javnosti) ni znano, kdo določena oseba je: na letovišču je bil inkognito; potovati inkognito ♪
  11.      ìnkoherénca  -e ž (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko medsebojna nepovezanost, neodvisnost: inkoherenca njegovih misli se kaže v nasprotujočem si pojasnjevanju enakih pojavov ♪
  12.      ìnkoherénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko medsebojno nepovezan, neodvisen: zvočni učinek skladbe je razdrobljen na več inkoherentnih odlomkov ♪
  13.      ìnkongruénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž. neskladen, ne ujemajoč se: inkongruentne oblike ♪
  14.      ìnkonsekvénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž. nedosleden: biti inkonsekventen v ravnanju / inkonsekventen načrt ♪
  15.      inkorporácija  -e ž (á) knjiž. vključitev, priključitev, pripojitev: inkorporacija ozemlja; inkorporacija nekaj krajev v občino / obravnavati vprašanje inkorporacije političnih organizacij v družbeni organizem ♪
  16.      inkorporírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vključiti, priključiti, pripojiti: inkorporirati pokrajino; takrat so inkorporirali več krajev v sosedno občino / mladi so se inkorporirali v napredno stranko inkorporíran -a -o: inkorporirano ozemlje ♪
  17.      inkrécija  tudi inkrecíja -e ž (ẹ́; ȋ) biol. izločanje neposredno v kri ali mezgo; notranje izločanje ♪
  18.      inkrét  -a m (ẹ̑) biol. snov, ki jo žleze z notranjim izločanjem izločajo neposredno v kri ali mezgo: inkret žleze ščitnice ♪
  19.      inkriminácija  -e ž (á) knjiž. obdolžitev, obtožba: njegove besede so inkriminacija ♦ jur. določitev kazenskega zakona, da je kako dejanje kaznivo dejanje ♪
  20.      inkriminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obdolžiti, obtožiti: avtor inkriminira v svojem članku več oseb ♦ jur. določiti s kazenskim zakonom, da je kako dejanje kaznivo dejanje inkriminíran -a -o 1. deležnik od inkriminirati: inkriminirana oseba / inkriminirano dejanje 2. napaden, grajan: inkriminirani članek; inkriminirana trditev ♪
  21.      inkrustácija  -e ž (á) 1. obrt. okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti: dragocena inkrustacija; omarica z inkrustacijami // um. obloga iz boljšega materiala, zlasti kamnitega: oltarji, stene z marmorno inkrustacijo 2. knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo, oskorjava: zaradi slabega izpiranja pride do inkrustacije tkanine / inkrustacija v cevovodih ◊ bot. izločanje apnenca v obliki belih luskic na robu lista; geol. rudninska prevleka na kamninah, organizmih ♪
  22.      inkrustírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. obrt. vstavljati, vlagati kamen, biserovino, slonovo kost: vaze so inkrustirali z diamanti // um. oblagati z boljšim materialom, zlasti kamnitim: stene so inkrustirali z marmorjem 2. knjiž. obdajati s prevleko, skorjo: apnenec inkrustira stene cevovodov; mah ob slapu se inkrustira ♦ med. rana se že inkrustira na njej se dela krasta inkrustíran -a -o: inkrustirana fasada ♪
  23.      inkvizícija  -e ž (í) 1. zgod. katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev: odpraviti, ustanoviti inkvizicijo; krute metode inkvizicije; žrtve inkvizicije / v času inkvizicije / španska inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva ♦ rel. sveta inkvizicija od 16. do začetka 20. stoletja kongregacija pri apostolskem sedežu za varstvo verskega in nravnega nauka katoliške cerkve 2. ekspr. brezobzirno, nasilno ravnanje, zlasti med zasliševanjem, preiskavo: sadistična okupatorska inkvizicija ♪
  24.      inkvizicíjski  tudi inkvizícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na inkvizicijo: inkvizicijski zbor / inkvizicijsko sodišče / to so inkvizicijske metode ♦ jur. inkvizicijsko načelo načelo, po katerem zbira dokazno gradivo preiskovalni sodnik sam po uradni dolžnosti ♪
  25.      inkvizít  -a m (ȋ) zgod. kdor je v preiskavi inkvizicije: obsodba inkvizita ♪

   21.639 21.664 21.689 21.714 21.739 21.764 21.789 21.814 21.839 21.864  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA