Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (21.714-21.738)


  1.      inflácija  -e ž (á) 1. ekon. upadanje kupne moči denarja: zajeziti inflacijo; nezaustavljiva inflacija; strah pred inflacijo 2. knjiž., s prilastkom čezmerno povečanje ali razširitev česa, navadno na škodo kvalitete: namesto inflacije bi si želeli revalorizacijo pesniške besede; inflacija kulture / ekspr. poštenje, čast, zvestoba so ob splošni inflaciji izgubljali ceno ♪
  2.      inflacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inflacijo: inflacijski pojavi; inflacijski pritisk na cene; inflacijske posledice / inflacijski dobiček; inflacijske špekulacije / inflacijsko žarišče inflacíjsko prisl.: inflacijsko pomnožiti denarni obtok ♪
  3.      in flagránti  prisl. (ȃ) jur. pri opravljanju kaznivega dejanja: zasačiti hudodelca in flagranti; pren., ekspr. ženo in ljubimca je našel in flagranti ♪
  4.      influénca  -e ž (ẹ̑) nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: ima influenco; zboleti za influenco; epidemija influence ◊ fiz. električna influenca razdelitev pozitivnih in negativnih nabojev v prevodniku zaradi električnega polja ♪
  5.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪
  6.      informacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi ◊ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajanje dejavnosti ♪
  7.      informánt  -a m (ā á) publ. anketiranec, izpraševanec: pri anketiranju je upoštevana tudi starost informantov ♪
  8.      informátik  -a m (á) strokovnjak za informatiko: izobraževanje informatikov ♪
  9.      informátika  -e ž (á) elektr. obravnavanje podatkov, informacij z (elektronskimi) računalniki: organizirati informatiko v tehniki // veda o tem ♪
  10.      informatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje ♦ lingv. informativno-normativni slovar 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek ♪
  11.      informátor  -ja m (ȃ) kdor informira; poročevalec, obveščevalec: informatorji in kritiki so kulturno javnost sproti obveščali o knjižnih novostih; ima dobrega informatorja o tej zadevi; v agenciji je zaposlenih več turističnih informatorjev / dokumentalisti in informatorji / tisk in radio sta pomembna informatorja ♪
  12.      informátorka  -e ž (ȃ) ženska, ki informira; poročevalka, obveščevalka: prijazna, razgledana informatorka; pren., knjiž. literatura je bila njegova glavna informatorka ♪
  13.      informél  -a m (ẹ̑) um. umetnostna smer v slikarstvu sredi 20. stoletja, gradeč na abstraktnih, spontanih in intuitivnih oblikah, ki prehajajo lahko v plastičnost: slikarji informela ♪
  14.      informíranje  -a s (ȋ) glagolnik od informirati: dobro, napačno informiranje; informiranje javnosti o spremembah v gospodarstvu; način, sredstva informiranja ♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih ♪
  15.      informíranost  -i ž (ȋ) knjiž. obveščenost, poučenost: za uspešno delovanje v tej smeri je potrebna ustrezna informiranost; stopnja informiranosti / vzrok za to je pomanjkljiva informiranost članov kolektiva o finančnem stanju podjetja ♪
  16.      informírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati informacijo; obvestiti, pojasniti: svojce so informirali o bolnikovem stanju; dobro, napačno, slabo informirati / članek je izčrpno informiral srednješolce o pogojih za vpis na posamezne fakultete informírati se dobiti informacijo: večkrat se je informiral, kako je s sinom v šoli; o zadevi se je informiral pri advokatu se je dal poučiti informíran -a -o: o problemu je bil dobro informiran ♪
  17.      ínfra  neskl. pril. (ȋ) teh. ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe: infra grelec; infra peč ♪
  18.      ínfra...  predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje stanja pod običajno mejo, mero: infrardeč; infrazvok, infražarki; infrastruktura ♪
  19.      ínfrardèč  -éča -e prid. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven: infrardeča svetloba; infrardeče sevanje / infrardeči žarki infrardeča svetloba // teh. ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe: infrardeča fotografija; infrardeče segrevanje ♦ fot. infrardeči filter ♪
  20.      ínfrastruktúra  -e ž (ȋ-ȗ) ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo // publ., navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva ♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij ♪
  21.      ínfrazvók  -a m (ȋ-ọ̑) fiz. zvok, ki ima tako majhno frekvenco, da s sluhom ni zaznaven: območje infrazvoka ♪
  22.      ínfula  -e ž (ȋ) rel. visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov; mitra: na glavi je imel infulo, v roki pa škofovsko palico; s srebrom okrašena infula ♪
  23.      infúzija  in infuzíja -e ž (ú; ȋ) med. dajanje večje količine zdravilne ali hranilne tekočine v žilo, pod kožo ali v danko: po operaciji je bila potrebna infuzija; zdraviti z infuzijami / podkožna infuzija / dati infuzijo inzulina // tekočina za tako dajanje ♪
  24.      infuzórij  -a m (ọ́) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: življenje infuzorijev v kaplji vode ♪
  25.      ingeniózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., nav. ekspr. bister, domiseln, duhovit: problema ne bodo mogli rešiti še tako ingeniozni strokovnjaki / to je res ingeniozen lirik genialen / ingeniozna zamisel / imeti ingeniozen posluh izreden, nenavaden ♪

   21.589 21.614 21.639 21.664 21.689 21.714 21.739 21.764 21.789 21.814  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA