Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (21.064-21.088)



  1.      homofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homofonijo: homofonska skladba / homofonski zvok
  2.      homogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali
  3.      homogenizírati  -am nedov. in dov. () delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko
  4.      homogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost
  5.      homológen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homologijo; istoroden, istoizvoren: homologen pojav ◊ biol. homologni organi organi istega nastanka in iste zgradbe, a z različnimi funkcijami; geom. homologni stranici stranici, ki imata glede na okolje enako lego; kem. homologna spojina vsaka od spojin homologne vrste; homologna vrsta vrsta podobnih spojin, ki se med seboj razlikujejo samo po tem, da ima vsaka naslednja po eno določeno atomsko skupino več v verigasti molekuli
  6.      homologíja  -e ž () knjiž. enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo, istorodnost: ugotoviti homologijo
  7.      homoním  -a m () lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica
  8.      homonímen  -mna -o () pridevnik od homonim: homonimna raba besed
  9.      homoseksuálec  -lca m () kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola
  10.      homoseksuálen  -lna -o prid. () spolno nagnjen do oseb istega spola: homoseksualen moški / homoseksualen odnos
  11.      homoseksuálnost  -i ž () spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo
  12.      homotétičen  -čna -o prid. (ẹ́) geom. podoben v perspektivni legi: homotetični lik; homotetična figura
  13.      homotípen  -pna -o prid. () biol., v zvezi homotipni organ vsak od dveh zrcalno enakih organov desno in levo v telesu
  14.      homozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z enakima genoma: homozigotni individuum; homozigotna jajčna celica
  15.      homúlica  -e ž (ú) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti, Sedum: debelolistna homulica // nav. mn. rastline z debelimi, mesnatimi listi, Crassulaceae
  16.      homúnkulus  -a tudi -la m () 1. po verovanju alkimistov umetno narejeno majhno bitje človeških oblik z nadnaravno močjo: poskušali so ustvariti homunkulusa v retorti 2. slabš. majhen, suh človek: homunkulus je pogledal izza pulta
  17.      hónati  -am nedov. (ọ̑) strojn. gladko brusiti notranjost valjev pri motorjih z notranjim zgorevanjem
  18.      hónda  -e ž (ọ̑) avtomobil, motorno kolo japonske tovarne Honda: voziti se s hondo
  19.      honorácior  -óra in -órja mọ̑) nav. mn., zastar. naslov vplivnega in navadno premožnega človeka kakega kraja: na zabavo so bili povabljeni vsi honoraciori
  20.      honorár  -ja m (ā) 1. enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev: dobiti, plačati honorar; pogajati se za honorar; visok honorar; honorar za članek / avtorski honorar; odvetniški, zdravniški honorar 2. plačilo za delo, navadno umsko, ki ni vezano na redno delovno razmerje: honorar za predavanja na večerni šoli
  21.      honorárec  -rca m () pog. honorarni sodelavec ali uslužbenec: honorarci predavajo na večerni šoli; honorarec v računovodstvu
  22.      honoráren  -rna -o prid. () ki ni vezan na redno delovno razmerje: honorarni sodelavec, uslužbenec / iskati honorarno zaposlitev / honorarna ura honorárno prisl.: popoldne dela honorarno
  23.      honoríranje  -a s () glagolnik od honorirati: dobro honoriranje prevodov
  24.      honorírati  -am dov. in nedov. () dati honorar: honorirati članek; to delo dobro honorirajo honoríran -a -o: honoriran knjigovodja
  25.      hòp  medm. () 1. izraža spodbudo pri skoku: hop, reče in pes skoči čez palico // izraža skok: hop na konja; hop hop 2. izraža nagel prijem, ujetje: hop, prijatelj, te že imam

   20.939 20.964 20.989 21.014 21.039 21.064 21.089 21.114 21.139 21.164  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA