Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (20.789-20.813)


  1.      hífa  -e ž (ȋ) bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka ♪
  2.      higiéna  -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
  3.      higiéničarka  -e ž (ẹ́) ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu ♪
  4.      higiénik  -a m (ẹ́) zdravnik specialist za higieno: specializiral se je za higienika // kdor skrbi za higieno: tovarniški higienik ♪
  5.      higrofílen  -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina ♪
  6.      higrofít  -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
  7.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪
  8.      hihetánje  -a s (ȃ) glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje ♪
  9.      hihít  -a m (ȋ) (pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit ♪
  10.      hihitánje  tudi hihítanje -a s (ȃ; ȋ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje ♪
  11.      hihòt  -ôta m (ȍ ó) (pritajen) smeh: iz kota sobe je prihajal hihot ♪
  12.      hihotáti se  -ám se tudi -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) knjiž. hihitati se: tem porogljivim besedam se je samo hihotal ♪
  13.      hijacínt  -a m (ȋ) 1. knjiž. hijacinta: hijacinti dišijo 2. min. poldrag kamen oranžne barve: prstan s hijacintom ♪
  14.      hijacínta  -e ž (ȋ) okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah ♪
  15.      hijacíntov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hijacinto: hijacintove čebulice / nežna hijacintova barva ♪
  16.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
  17.      hijénski  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. tak kot pri hijeni: iz beznice so prihajali hijenski glasovi / hijenski smeh ♪
  18.      hiliázem  -zma m (ā) rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji ♪
  19.      hilomorfízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela ♪
  20.      hílusen  -sna -o (ȋ) pridevnik od hilus: hilusne bezgavke ♪
  21.      himalájec  -jca m (ȃ) publ., ekspr. kdor se udeleži odprave na Himalajo: predavanje znanega himalajca; uspeh naših himalajcev ♪
  22.      himalájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava ♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara ♪
  23.      hímen  -a m (ȋ) anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen ♪
  24.      himénij  -a m (ẹ́) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica ♪
  25.      himêra  -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪

   20.664 20.689 20.714 20.739 20.764 20.789 20.814 20.839 20.864 20.889  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA