Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (20.689-20.713)


  1.      héna  -e ž (ẹ̑) bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni // kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje ♪
  2.      héncaj  -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo! ♪
  3.      héncan  -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: hencana neroda héncano prisl.: hencano hitro je obmolknil ♪
  4.      hènt  medm. (ȅ) star. izraža podkrepitev trditve; šment, šent: hent, kako ga je zdelalo! sam.: ni hent, da ne bi raslo! ♪
  5.      héntaj  -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no! ♪
  6.      héntan  -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: hentani paglavec, ta jih ima za ušesi; hentane muhe, kako so sitne / kot kletvica hentana reč, zdaj pa imamo héntano prisl.: to je hentano draga reč; hentano malo mi je do tega / kot vzklik hentano, boš šel proč! ♪
  7.      heptán  -a m (ȃ) kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje sedem atomov ogljika ♪
  8.      heraklít  -a m (ȋ) gradbeni material iz stisnjene lesne volne in magnezitnega cementa: izdelovati heraklit; prostor bodo toplotno in zvočno izolirali s heraklitom / s heraklitom obložene stene s ploščami iz heraklita ♪
  9.      heráldičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane heráldično prisl.: heraldično stiliziran lev ♪
  10.      heráldika  -e ž (á) veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko ♪
  11.      hercegóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hercegovce ali Hercegovino: hercegovsko narečje / hercegovski tobak ♪
  12.      hereditáren  -rna -o prid. (ȃ) biol. deden: hereditarna bolezen, obremenjenost / hereditarna osnova hereditárno prisl.: hereditarno obremenjen; hereditarno spremenjena celica ♪
  13.      hereditárnost  -i ž (ȃ) biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti ♪
  14.      herétik  -a m (ẹ́) rel. krivoverec: cerkev ga je obsodila kot heretika / nekdanji ideolog je postal heretik ♪
  15.      herezíja  -e ž (ȋ) rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija ♪
  16.      hêrkul  -a m (ȇ) ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul ♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules ♪
  17.      hêrma  -e ž (ȇ) um. glava ali doprsni kip, ki prehaja spodaj v podstavek: herme grških bogov in znamenitih mož ♪
  18.      hermafrodít  -a m (ȋ) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati; dvospolnik: nekatere ribe so hermafroditi ♪
  19.      hermafroditízem  -zma m (ȋ) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku ♪
  20.      hermafrodítski  -a -o prid. (ȋ) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: hermafroditska žival / slabš. narednik je vpil s hermafroditskim glasom zelo tankim, visokim ♪
  21.      hermelíka  -e ž (í) 1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike 2. liker iz te rastline: piti hermeliko ♪
  22.      hermelín  -a m (ȋ) podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa: nastavljati hermelinom pasti // krzno te živali: kraljevski plašč iz hermelina ♪
  23.      hermenévtika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza ♪
  24.      hermétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk ♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli ♪
  25.      hermétik  -a m (ẹ́) publ. umetnik, zlasti pesnik, ki si ne prizadeva biti razumljiv širšemu krogu ljudi ♪

   20.564 20.589 20.614 20.639 20.664 20.689 20.714 20.739 20.764 20.789  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA