Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (20.389-20.413)



  1.      grohotánje  -a s () raba peša krohotanje: slišalo se je grohotanje moških in hihitanje žensk
  2.      grohotáti se  -ám se in -óčem se nedov., ọ́) raba peša krohotati se: rad se grohota njegovim šalam; grohotali so se na vsa usta; grohotal se je, da je kar odmevalo grohotáti ekspr., redko krakati: vran grohoče v tišino
  3.      grôjer  -ja m (ó) gastr. trdi sir v obliki hlebca z manjšimi luknjami v testu: izdelovati grojer
  4.      gròm  grôma m ( ó) zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot kletvica: da bi te grom; grom in strela, spet je tu // ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom
  5.      gromáden  -dna -o prid. () zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz
  6.      gromáditi  -im nedov.) zastar. grmaditi: gromaditi bogastvo
  7.      grômek  -mka -o prid. (ó) ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem // knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen grômko prisl.: zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati
  8.      grométi  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi
  9.      gromonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša grom: na nebu je polno gromonosnih oblakov
  10.      gromovít  -a -o prid. () 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal
  11.      gromóvnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od gromovnik: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
  12.      gromóvnik  -a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter
  13.      gromozánski  -a -o prid. () ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete
  14.      grómski  in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō) ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot kletvica gromska strela, kje si pa to dobil
  15.      grós 1 -a (ọ̑) trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice
  16.      grosíst  -a m () trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: detajlisti in grosisti
  17.      grosístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kupovanje in preprodajanje blaga v velikih količinah: grosistična trgovina; grosistično podjetje / material so dobili po najnižjih grosističnih cenah
  18.      grosulár  -ja m (ā) poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja ♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat
  19.      gròš  grôša in gróša m ( ó, ọ́) 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu // ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš ∙ ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič 2. avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev // poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota
  20.      grôšek  in gróšek -ška m (ō; ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od groš: čisto nov, svetel grošek sem dobil / težko je prišel do tistih groškov
  21.      grót  -a m (ọ̑) lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu: nasuti zrnje v grot; grot pri sejalnici
  22.      grotésk  -a m (ẹ̑) tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze: staviti v grotesku
  23.      grotéska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko; politična groteska / zgodba je tipična groteska // grozljivo-smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h groteski in bizarnosti / to je dežela protislovij in grotesk ◊ kor. ples s pretiranimi gibi in držami; muz. skladba grotesknega značaja; um. ornament, v katerem so med tanke rastlinske vitice vpletene figure
  24.      grotésken 1 -kna -o prid., grotésknejši (ẹ̑) ki zaradi neskladnosti z okoljem grozljivo—smešno deluje: njegovim očem se je nudil grotesken prizor; groteskna slika / groteskni gibi lutk / groteskni humor tragedije // ekspr. nenavaden, čuden: ladja z grotesknimi jadri grotéskno prisl.: groteskno učinkovati; groteskno spačena figura
  25.      grotésken 2 -kna -o prid. (ẹ̑) tisk., v zvezi groteskne črke tiskarske črke, ki imajo enako debele poteze

   20.264 20.289 20.314 20.339 20.364 20.389 20.414 20.439 20.464 20.489  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA