Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (20.139-20.163)



  1.      gráhovec  -vca m (á) 1. premog v velikosti od 1 do 1,5 cm: prodajati orehovec in grahovec 2. bot. gozdna in travniška rastlina z metuljastimi cveti raznih barv, Astragalus: kranjski, sladki grahovec 3. min. graševec
  2.      grája 1 -e ž (ā) raba peša ugotavljanje, očitanje napak, pomanjkljivosti: z grajo lista se je zameril uredniku; nepravična graja; graja in hvala ∙ knjiž. to je bil človek brez graje brez nravstvenih napak, pomanjkljivosti // opominjanje, oštevanje: otrok je grajo zaslužil / tako ravnanje je vse graje vredno ♦ šol. imel je grajo iz matematike pri ocenjevalni konferenci je bilo ugotovljeno, da ima negativno oceno
  3.      grája 2 -e ž (ā) zastar. 1. ograja: vrt je obdan z grajo; kamnita graja 2. pregrada, jez: voda pada čez grajo; mlinska graja
  4.      grajálen  -lna -o prid. () star. s katerim se graja: zanj nima nikoli grajalne besede
  5.      grájanje  -a s (ā) glagolnik od grajati: grajanje in zabavljanje
  6.      grájati  -am nedov. (ā) raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja // opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti grájati se nar. gnusiti se: Le jej ga [meso], če se ti ne graja (F. Finžgar) grajajóč -a -e: grajajoče besede grájan -a -o: to je posledica že tolikokrat grajanih pomanjkljivosti
  7.      grajênje  -a s (é) glagolnik od graditi: a) prizadevanje za hitrejše in cenejše grajenje; grajenje hiše / grajenje novega sveta / grajenje filmske epopeje b) grajenje potoka
  8.      grajênost  -i ž (é) ustroj, sestava, kompozicija: grajenost živalskega telesa / oblikovna grajenost skladbe
  9.      grájski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na grad: že od daleč so se videli grajski stolpiči; zaprli so ga v grajsko ječo; grajska klet; grajsko obzidje / grajski hlapec, oskrbnik / grajska oblast grájski -a -o sam.: grajski so se pripeljali graščakova družina; zalotili so ga, ko je sekal na grajskem na graščakovi posesti
  10.      gramátičen  -čna -o prid. (á) slovničen: gramatično pravilo / popravljati gramatične in stilistične napake v nalogi ♦ jur. gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih; lingv. gramatični subjekt osebek, ki stoji v imenovalniku; gramatično število
  11.      gramátik  -a m (á) strokovnjak za slovnico; slovničar: gramatik Breznik
  12.      gramátika  -e ž (á) 1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko // veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnicelingv. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika 2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu // tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne
  13.      gramatikálen  -lna -o prid. () 1. slovničen: gramatikalna pravila / gramatikalne napake 2. nanašajoč se na gramatika 2: obiskoval je četrti gramatikalni razred
  14.      gráminger  -ja m () alp. reševalna priprava, s katero nosi reševalec ponesrečenca na hrbtu: ponesrečenca so spravili s stene v gramingerju
  15.      gramòz  -óza in grámoz -a m ( ọ́; á) drobno kamenje za nasipanje, betoniranje: cesto so posuli z gramozom; kup gramoza / rečni gramoz
  16.      gramózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramoz: sedel je ob cesti na gramoznem kupu / gramozna jama / padel je v Gramozni jami v kraju, prostoru v Ljubljani, kjer so med narodnoosvobodilno vojno streljali talcežel. gramozna greda nasip iz kamenja pod železniškimi pragovi
  17.      gramózenje  -a s (ọ̑) grad. posipanje z gramozom: jeseni je gramozenje cest nujno potrebno
  18.      gramóznat  -a -o prid. (ọ̑) bogat z gramozom: tam je meja med gramoznatim in ilovnatim svetom
  19.      grámpa  -e ž (ā) 1. star. hrapava, raskava izboklina: grampe na rokah še niso izginile / blatne grampe na cesti 2. nar. usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinski kamen
  20.      granát  -a m () poldrag kamen temno rdeče barve: različki granata; ogrlica iz granatov; broška z granati / češki granat ♦ min. kubični silikat nekaterih dvovalentnih in trivalentnih elementov
  21.      granáta 1 -e ž () z razstrelivom napolnjen topovski izstrelek: granata je eksplodirala nedaleč od njega; granata je zažvižgala mimo ušes; ranil ga je drobec granate; bobnenje topov in treskanje granat // redko z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo; bomba: letala so spuščala granate na mesto; rušilna granata / vadili so se v metanju granat ročnih bomb
  22.      granáta 2 -e ž () knjiž., redko granatno jabolko: občudoval je rdeče cvetje granat / jesti granate
  23.      granáten 1 -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na granat: granatni obesek; nosi granatne uhane 2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk granátno prisl.: granatno rdeč žamet
  24.      granáten 2 -tna -o () pridevnik od granata1: granatni drobci
  25.      gránd  -a m () v španskem okolju, nekdaj visok plemič, zlasti na dvoru: bogat, ponosen grand; oblast grandov / španski grandi

   20.014 20.039 20.064 20.089 20.114 20.139 20.164 20.189 20.214 20.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA