Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (19.139-19.163)



  1.      fúnt  -a m ( ū) 1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g: funt zlata // nekdaj utežna enota, približno pol kg: funt mesa je bil po grošu 2. denarna enota Velike Britanije in nekaterih drugih držav: cena v funtih // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
  2.      fúnten  -tna -o prid. () nanašajoč se na funt: funtni utežni sistem / funtni bankovec
  3.      fúnt štêrling  fúnta štêrlinga tudi fúnt štêrlinga m (- ū-) denarna enota Velike Britanije; funt: tisoč funtov šterlingov; padanje vrednosti funta šterlinga
  4.      fúrež  -a m () nar. štajersko koline: pozimi imajo furež / povabiti na furež
  5.      furfuról  -a m (ọ̑) kem. brezbarvna oljnata tekočina, ki se uporablja kot topilo in za izdelavo umetnih vlaken
  6.      furgón  -a m (ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: prevažati kruh v furgonu ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: truplo so prepeljali s furgonom
  7.      fúrija  -e ž (ú) 1. nav. mn., v rimski mitologiji boginja maščevanja: erinije in furije; bežal je, kot bi ga furije preganjale; divjala je kakor furija 2. pog., ekspr. vihrav, razburljiv človek: nekdaj nežna deklica se je spremenila v furijo; takšna furija kot ti ni za k živini 3. pog., ekspr. naglica, razburjenje: s furijo ne boš pri tem nič opravil
  8.      fúrijast  -a -o prid. (ú) ekspr. vihrav, neučakan, nagel: furijast človek; ne bodi tako furijasta / furijasto obnašanje fúrijasto prisl.: furijasto spraševati
  9.      furijáti  -ám nedov.) ekspr. razburjeno, hitro tekati: kot obsedena je furijala po sobi in kričala / dosti napak je naredil, vidi se, da je furijal hitro, površno delal
  10.      furír  -ja m (í) voj., nekdaj podoficir, ki skrbi za nastanitev in prehrano vojakov: furir polka
  11.      furlánka  -e ž () manjša sekira za obsekavanje, klestenje dreves
  12.      furnír  -ja m (í) v tanke plasti, liste zrezan les: izdelovati furnir; obložiti s furnirjem; hrastov, orehov furnir; kos, list furnirja ♦ les. plemeniti furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; slepi furnir za podlago plemenitemu furnirju
  13.      furnírati  -am nedov. in dov. () oblagati s furnirjem: izdelke iz mehkega lesa navadno furnirajo furníran -a -o: furnirano pohištvo
  14.      furnírnica  -e ž () les. obrat za izdelovanje furnirja: podjetje ima furnirnico, žagarski obrat in mizarstvo
  15.      fúror  -ja in -órja m (, ọ̑) knjiž. besnenje, divjanje: tevtonski furor / pooseb. omenjeni šahist je bil pravi turnirski furor
  16.      furóre  -a m (ọ̑) star., navadno v zvezi delati furore vzbujati veliko občudovanje, navdušenje: kamor pridete, delate furore
  17.      furtimáški  -a -o prid. (á) knjiž., slabš. skriven, tajen: furtimaška prepisovanja dela
  18.      fúš  -a m () nižje pog. opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti: preganjati fuš / delati na fuš
  19.      fúšati  -am nedov. () nižje pog. 1. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti: dopoldne dela v tovarni, popoldne fuša 2. peti, igrati napačne tone: ima slab posluh, zato fuša
  20.      futúren  -rna -o () pridevnik od futur: futurna oblika
  21.      fuzíja  in fúzija -e ž (; ú) knjiž. spojitev, združitev: fuzija bank, podjetij / fuzija dveh revij ♦ fiz. jedrska reakcija, pri kateri se združujejo jedra z majhno atomsko maso in sprošča energija; zlitje
  22.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen
  23.      fuzionírati  -am dov. in nedov. () knjiž. spojiti, združiti: fuzionirati podjetja; banki, stranki sta se fuzionirali
  24.      fužínarstvo  -a s () nekdaj pridobivanje in predelovanje železa v fužinah: razvoj fužinarstva na Slovenskem
  25.      g  [gé in gǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, g géja tudi g-ja (ẹ̄; ǝ̏) osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g ◊ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi g neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g ◊ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani

   19.014 19.039 19.064 19.089 19.114 19.139 19.164 19.189 19.214 19.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA