Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (18.589-18.613)


  1.      fígarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na figarje: figarski beg; figarsko dejanje / kot psovka preklete duše figarske ♪
  2.      fígarstvo  -a s (ȋ) pog., ekspr. lastnost strahopetnega, bojazljivega človeka: s svojim figarstvom nam delaš sramoto ♪
  3.      fígast  -a -o prid. (í) pog., ekspr. nesposoben, slab: zares sem figast delavec, ker ne znam nič spraviti skupaj ♪
  4.      fígav  -a -o prid. (í) pog., ekspr. ničvreden, slab: figava politika; figavo vreme ♪
  5.      fígica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od figa: nekaj figic sem že pojedel / figico, ne bom te ubogal, ne ♪
  6.      fígov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na figo: figovo drevo / figovo žganje ♦ um. figov list figov list, upodobljen na kipih ali slikah, da zakriva spolni organ ♪
  7.      fígovec  -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci ♪
  8.      figúra  -e ž (ȗ) 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki ♦ geom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi ∙ slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur ♪
  9.      figurácija  -e ž (á) 1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij: meja med figuracijo in abstrakcijo ni več ostro začrtana 2. muz. melodični okrasek: bogastvo figuracij v melodijah baročnih skladateljev ♪
  10.      figurálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na figura 1 in 5: figuralna kompozicija, slika / figuralni ples / figuralni let letala ♦ muz. figuralna glasba glasba v 17. in 18. stoletju, ki uporablja ustaljene figure; um. figuralna umetnost umetnost, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja figurálno prisl.: figuralno okrašen kapitel ♪
  11.      figurálik  -a m (á) um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja: razstava predstavlja slikarja kot portretista, krajinarja in figuralika ♪
  12.      figurálika  -e ž (á) um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij: ta slikar se je največ ukvarjal s figuraliko // likovna dela s takimi motivi: na razstavi so portreti, figuralika, tihožitja in krajinske kompozicije ♪
  13.      figuránt  -a m (ā á) 1. nav. slabš. kdor ima kako (pomembnejše) mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi: predsednik društva je samo figurant 2. redko statist: v igri nastopam kot figurant 3. geod. pomožni delavec pri zemljemerskih delih: geodet z dvema figurantoma ♪
  14.      figuratívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost figurativnega: figurativnost starega slikarstva; preplet surrealizma in čiste figurativnosti / figurativnost pesniške besede ♪
  15.      figúrica  -e ž (ȗ) manjšalnica od figura: izrezljavati figurice; drobna figurica; krhke porcelanaste figurice; figurice iz mavca / on je dobrodušna figurica; v bistvu je slamnat mož, politična figurica ♪
  16.      figurína  -e ž (ȋ) knjiž. kipec, figurica: figurina iz brona; po policah so bile razstavljene v narodne noše oblečene figurine / figurina v modnem časopisu ♪
  17.      figurírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. pojavljati se, nastopati: tesno, pregrajeno stanovanje večkrat figurira v njegovih romanih / na zavitku je figuriralo njegovo ime // navadno v zvezi s kot nastopati v vlogi česa, predstavljati: na zunaj je figuriral kot porok, dejansko pa je bil glavni dolžnik figuríran -a -o: napev je bil vseskozi figuriran z melodičnimi okraski ♪
  18.      fijákarski  -a -o (ȃ) pridevnik od fijakar: pokanje fijakarskih bičev; fijakarski konj ♪
  19.      fíkcija  -e ž (í) kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja: prizorišče v drami je kljub določenosti ostalo fikcija / literarna, pesniška fikcija / znanstvena fikcija znanstvena fantastika // knjiž., redko domneva, dozdeva: pri preiskavi je izhajal iz fikcije, da se je stvar zgodila v tem času ◊ jur. pravni predpis, ki ima določeno dejstvo za obstoječe, čeprav v resnici ne obstaja ♪
  20.      fikoeritrín  -a m (ȋ) bot. rdeče barvilo, ki ga imajo zlasti modro zelene in rdeče alge ♪
  21.      fíks  medm. (ȋ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: fiks, me zebe ♪
  22.      fiksácija  -e ž (á) 1. knjiž. trdna namestitev, pritrditev: fiksacija jezika pri umetnem dihanju; fiksacija zobne krone 2. psih. kar se je vtisnilo v človekovo zavest oziroma podzavest ali se je ustalilo v obnašanju: človek, ki ga je v življenju komaj poznal, mu je postal po smrti fiksacija // končni proces v nastajanju navade ♪
  23.      fíksati  -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. nadlegovati razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: že cel dan me fiksa 2. žarg., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: to smo ga fiksali fíksati se žarg. vbrizgavati si, jemati mamila: že dalj časa se fiksa ♪
  24.      fiksatív  -a m (ȋ) um. snov za površinsko utrditev, zaščito barvne plasti: mešal se je vonj fiksativa in oljne barve ♪
  25.      fíksen  -sna -o prid. (ȋ) 1. trdno določen, nespremenljiv: fiksen znesek; datum odhoda še ni fiksen; fiksne obresti / ima fiksno plačo stalno / fiksna cena 2. ki je na stalno določenem mestu, nepremičen: fiksen žerjav; fiksna stena 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da bo umrl; bolehati za fiksno idejo; pren. industrializacija za nas ni fiksna ideja ◊ ekon. fiksni kapital kapital, ki prenaša svojo vrednost na proizvod postopoma ♪

   18.464 18.489 18.514 18.539 18.564 18.589 18.614 18.639 18.664 18.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA