Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (18.264-18.288) 
- étičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na etiko ali etos, nravstven: etični ideal sedanjega časa; etične tendence, vrednote romana / odvetniški etični kodeks; etična vzgoja; etična zavest zdravstvenega delavca / etično ravnanje; njegovo dejanje je bilo etično ◊ lingv. etični dativ naslonska oblika osebnega zaimka, ki izraža čustveno obarvanost sporočila étično prisl.: etično vrednotiti človekova dejanja; etično osveščen človek; etično pozitiven značaj ♪
- étičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost etičnega: etičnost pouka; etičnost zgodbe / etičnost človeka ♪
- étik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za etiko: bil je etik in sociolog 2. kdor priznava etična načela in se jih drži ♪
- étika -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja obravnava etika // s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika 2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike 3. etičnost: etika takega ravnanja ♪
- etikéta 1 -e ž (ẹ̑) ploščica, list, za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen: nalepiti etiketo na zvezek; pritrditi etikete k rastlinam; opremiti blago z etiketami; aluminijasta, papirnata etiketa; steklenice z etiketami; pren. dajati politične etikete; umetniška dela z raznimi stilnimi etiketami ♪
- etikéta 2 -e ž (ẹ̑) pravila o občevanju, vedenju v družbi: etiketa mi tega ne dovoljuje; vesti se, kot zahteva etiketa; pregrešiti se zoper etiketo; dvorna, meščanska etiketa / človek brez etikete ♪
- etikéten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na etiketa1: etiketni napisi ♦ obrt. etiketni stroj stroj za tiskanje etiket ♪
- etiketíranje -a s (ȋ) glagolnik od etiketirati: etiketiranje buteljk, konzerv / etiketiranje našega likovnega izraza ♪
- etiketírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z etiketo: etiketirati blago, steklenice; pren. to delo bi lahko etiketirali kot daljšo novelo etiketíran -a -o: etiketirane škatle ♪
- etimologíja -e ž (ȋ) lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti ♪
- etimologizírati -am nedov. (ȋ) lingv. iskati etimologijo besede: naši jezikoslovci so radi etimologizirali / slovar je v pisavi preveč etimologiziral ♪
- etimolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etimologe ali etimologijo: etimološka razlaga; etimološka sorodnost besed / etimološki slovar / etimološki pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo izvirno obliko etimolóško prisl.: besedo etimološko razložiti ♪
- étimon -a m (ẹ̑) lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda ♪
- etiolírati -am nedov. in dov. (ȋ) bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti: rastline v temi etiolirajo etiolíran -a -o: etiolirani listi zelnatih glav; etiolirana rastlina ♪
- etiologíja -e ž (ȋ) veda o vzrokih pojavov: etiologija kriminala / etiologija alkoholizma; prispevek k etiologiji meningitisa, raka / etiologija običajev / etiologija raka še ni znana vzroki, vzročnost ♪
- etiolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etiologijo: etiološko raziskovanje / etiološki faktorji prestopništva / etiološko zdravljenje zdravljenje vzroka bolezni ♦ lit. etiološka pripovedka ♪
- étničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija étnično prisl.: etnično enotna, neenotna država ♪
- etnografíja -e ž (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje: problem spada v etnografijo ♪
- etnográfski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na etnografijo, narodopisen: etnografski film; etnografska razprava; etnografsko blago / etnografsko raziskovanje / etnografski muzej 2. redko etničen: etnografska meja; slovensko etnografsko ozemlje ♪
- etnologíja -e ž (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje: razvoj etnologije ♪
- étnomuzikologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje: razmerje med etnomuzikologijo in muzikologijo ♪
- étos -a m (ẹ̑) knjiž. moralna struktura, nravstvena usmerjenost: v vseh delih je čutiti pisateljev globoki in rahločutni etos; osebni etos / bojni etos naših ljudi v narodnoosvobodilni vojni; bistvo kmečkega etosa je v delu / krščanski etos / metafore so v skladu z etosom pesmi // s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; etika: poklicni, zdravniški etos ♪
- etuda -e [etíd- tudi etúd-] ž (ȋ; ȗ) muz. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo: igrati, peti etude // instrumentalna skladba, v kateri avtor obravnava kak tehnični problem: klavirska etuda; simfonične etude; Chopinova etuda ♪
- etuí -ja m (ȋ) (vrečici podobna) škatlica za hranjenje majhnih predmetov, tok: spraviti očala v etui; usnjen etui; etui za nalivno pero ♪
- evakuácija -e ž (á) preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: organizirati, voditi evakuacijo; evakuacija ranjencev, družin, vojske; evakuacija živine iz okužene vasi; zapleniti dokumente, ki so bili pripravljeni za evakuacijo; rok za evakuacijo je bil kratek / evakuacija zasedenega ozemlja // knjiž. odstranitev, izpraznitev: evakuacija gnoja iz ognojka; evakuacija plina iz posode ♪
18.139 18.164 18.189 18.214 18.239 18.264 18.289 18.314 18.339 18.364