Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (17.589-17.613)



  1.      eidétik  tudi ejdétik -a [ej-] m (ẹ́) psih. človek z eidetično sposobnostjo: ugotovili so, da je otrok eidetik
  2.      eidétika  tudi ejdétika -e [ej-] ž (ẹ́) psih. živo, nazorno predstavljanje videnih, doživetih stvari: važnost eidetike za umetnost ♦ filoz. nauk o bistvu stvari
  3.      einsteinij  -a [ájnštaj-] m () kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Ei
  4.      éj  in èj medm. (ẹ̑; ) 1. izraža zadovoljnost, navdušenje: ej, prijatelj, še bo veselo; ej, lepo je bilo / ej, bo jezen 2. izraža obžalovanje, zadrego, zavrnitev: ej, ej, ej, to mi pa nič ne diši; ej, ej, da ga nisem poslušal; ej, kaj boš vzdihoval
  5.      ejakulácija  -e ž (á) biol. izbrizg semena pri najvišji spolni nadraženosti
  6.      èjdúš  in éjdúš medm. (-ū; ẹ̑-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: ejduš, ali te bom namlatil
  7.      ekcém  -a m (ẹ̑) med. nekužno vnetje kože, ki povzroča srbenje: ima ekcem med prsti
  8.      ekípa  -e ž () skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo: na kraj nesreče so poslali opremljene reševalne ekipe; sestaviti ekipo za nogometno prvenstvo moštvo; filmska ekipa; snemalna ekipa radia in televizije; mešana, moška ekipa; ekipe za čiščenje zametov; člani ekipe; delo v ekipi / publ. v Evropi se je močneje usidrala ekipa novejših ameriških avtorjev skupina
  9.      ekípen  -pna -o prid. () nanašajoč se na ekipo: v znanosti je treba pričeti s sistematičnim ekipnim delom; posamično in ekipno tekmovanje / prejeli so ekipni pokal ekípno prisl.: kolesarji so vozili ekipno; naši smučarji so ekipno osvojili tretje mesto kot ekipa
  10.      eklampsíja  -e ž () med. bolezen s krči in izgubo zavesti, navadno v nosečnosti, ob porodu ali po njem
  11.      eklekticízem  -zma m () prevzemanje in spajanje različnih sistemov, pogledov, ugotovitev: osvoboditi znanost eklekticizma; njegovi zgodnji literarni poskusi kažejo stilni eklekticizem; slika je tipičen primer manirizma in eklekticizma
  12.      ekléktičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eklektike ali eklekticizem: njegov svetovni nazor je eklektičen; eklektična arhitektura / eklektični mislec / eklektično prisvajanje že danih pesniških oblik ekléktično prisl.: eklektično usmerjena umetnost
  13.      ekléktik  -a m (ẹ́) kdor prevzema in spaja različne sisteme, poglede, ugotovitve: bil je samo popularizator in eklektik
  14.      ékloga  in eklóga -e ž (ẹ̑; ọ̑) lit. idilična pesem o pastirskem življenju, navadno v obliki dialoga: Vergilove ekloge; pastorale in ekloge
  15.      ekológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za ekologijo: oblikovanje naselij zahteva skupno akcijo dendrologov, geologov, ekologov, ekonomistov in drugih
  16.      ekolóški  -a -o prid. (ọ̑) biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune
  17.      ekonóm  -a m (ọ̑) 1. uslužbenec, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: ekonom dijaškega doma / bil je za ekonoma v podjetju / po vojni je bil ekonom na tovarniškem posestvu 2. strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo; ekonomist: nacionalni ekonom
  18.      ekonomát  -a m () oddelek v podjetju ali ustanovi, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: upravnik ekonomata
  19.      ekonométrika  -e ž (ẹ́) ekon. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: ekonometrika in statistika
  20.      ekonómičen  -čna -o prid., ekonómičnejši (ọ́) 1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren: doseči najekonomičnejšo izrabo toplote; doseči ekonomično proizvodnjo; ekonomična ureditev dela / ekonomična razporeditev gradiva v knjigi zgoščena, premišljena // ki ob majhni porabi česa daje dober učinek: zelo ekonomičen tip avtomobila; špiritni gorilnik je praktičen in ekonomičen ♦ teh. ekonomična hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši 2. zastar. ekonomski: ekonomični in politični liberalizem ekonómično prisl.: ekonomično izkoriščati zemljo
  21.      ekonómičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost ekonomičnega, gospodarnost: ekonomičnost in rentabilnost proizvodnje raste; ekonomičnost poslovanja / ekonomičnost izraza zgoščenost, jedrnatost / ekonomičnost električnih naprav
  22.      ekonomíja  -e ž () 1. veda o gospodarstvu: predava, študira ekonomijo; inženir ekonomije // pog. ekonomska fakulteta: končal je ekonomijo // redko proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: baza ekonomije; povezanost med nacionalnimi ekonomijami držav 2. ekonomičnost, gospodarnost: tu je bil združen princip prostorske ekonomije z okusom; skrajna ekonomija sil / zanj je značilna sistematičnost in ekonomija izraza zgoščenost, jedrnatost 3. veliko kmetijsko družbeno posestvo: hodi delat na ekonomijo; načrtna ureditev ekonomije // prva leta po 1945 posestvo nekmetijske organizacije: tovarna ima svojo ekonomijo; šolska ekonomija ◊ filoz. ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi
  23.      ekonómika  -e ž (ọ́) 1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: vloga države pri razvoju družbene ekonomike; pomanjkljivosti, spremembe v naši ekonomiki / zakonitosti kapitalistične, socialistične ekonomike // proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: razvijati ekonomiko; nacionalna ekonomika; povezati ekonomiko dežele z mesti / ukvarja se z ekonomiko podjetja 2. veda o organizaciji gospodarstva in zakonitostih njegovega razvoja: predava ekonomiko proizvodnje; ekonomika gozdarstva, kmetijstva / Inštitut za ekonomiko 3. redko ekonomičnost, gospodarnost: problemi organizacije in ekonomike dela; razprava o ekonomiki gospodarjenja v industriji / ekonomika izraznih sredstev zgoščenost, jedrnatost
  24.      ekonomístka  -e ž () ženska oblika od ekonomist: članek znane ekonomistke
  25.      ekonomizácija  -e ž (á) 1. varčna, smotrna ureditev, poraba česa: ekonomizacija sredstev; ekonomizacija v gospodarstvu, proizvodnji / ekonomizacija stanarin / ekonomizacija znanstvenega dela 2. uvajanje ekonomskih načel v kaj: ekonomizacija družbe; ekonomizacija splošnega življenja

   17.464 17.489 17.514 17.539 17.564 17.589 17.614 17.639 17.664 17.689  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA