Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (1.739-1.763)



  1.      bledíkavost  -i ž (í) neizrazita bledica
  2.      bledína  -e ž (í) knjiž., redko bledica: mehka bledina njenih lic
  3.      bledíti  -ím nedov., blédi tudi blêdi ( í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo
  4.      blédkast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr., redko nekoliko bled: bledkasta deklica
  5.      bledo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bled: bledokrven, bledoličen, bledopolt
  6.      bledo... 2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd., gl. bled
  7.      bledôba  -e ž (ó) raba peša bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz
  8.      bledokŕven  -vna -o prid.) knjiž., redko neizrazit, medel: bledokrvne osebe v drami
  9.      bledolíčen  -čna -o prid. ( ) ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle
  10.      bledolíčnik  -a m () ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje // slabš., v indijanskem okolju belec: napodite bledoličnike
  11.      bledopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bledo polt: bledopolta blondinka
  12.      bledóst  in blédost -i ž (ọ̑; ẹ́) bleda barva (polti): bledost ji je izginila z obraza; smrtna bledost; bledost lic
  13.      bledôta  -e ž (ó) knjiž. bledica, bledost: bledota ji ni izginila z obraza; mrtvaška bledota
  14.      bledôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. nekoliko bled: bledotni obrazi otrok / večerna zarja je bila hladna in bledotna
  15.      bledúh  -a m (ū) slabš., redko bled človek: ne maram tega bleduha
  16.      blef  ipd. gl. bluf ipd.
  17.      bleiweisovec  -vca [blájvajs-] m () pristaš Bleiweisovih kulturnih in političnih nazorov: mladoslovenska generacija se je spopadla z bleiweisovci
  18.      bleiweisovstvo  -a [blájvajs-] s () Bleiweisovi kulturni in politični nazori: mladoslovenstvo in bleiweisovstvo
  19.      bléjanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od blejati: blejanje ovc, telet
  20.      bléjati  -am nedov. (ẹ̄) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: koze, ovce, telički blejajo; žalostno blejati
  21.      bléjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Bled: blejski grad, otok ♦ tur. blejska regata
  22.      blekáti  -ám nedov.) slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: kar tjavdan bleka
  23.      blekèt  -éta m ( ẹ́) redko zategnjeno, enakomerno tresoče se oglašanje drobnice, goveda
  24.      bleketánje  -a s () glagolnik od bleketati: bleketanje ovc, telet
  25.      bleketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovce bleketajo; žalostno bleketati

   1.614 1.639 1.664 1.689 1.714 1.739 1.764 1.789 1.814 1.839  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA