Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (17.014-17.038)



  1.      drískav  -a -o prid. () nanašajoč se na drisko: driskav bolnik / driskavo blato
  2.      drískavost  -i ž () pojavljanje, obstajanje driske: neprimerna krma povzroča driskavost
  3.      drístavec  -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec
  4.      dristílen  -lna -o prid. () star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj
  5.      dristílo  -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir
  6.      dristíti  -ím nedov. ( í) star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: dristiti bolnika
  7.      dŕma  -e ž (ŕ) nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov)
  8.      dŕmati  -am nedov. ( ) star. tresti, stresati: drmal je mlado jablano
  9.      drmóžje  -a s (ọ̑) alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore: veter dviga in vrtinči drmožje
  10.      dŕn  -a m () star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn ∙ zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svetšport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
  11.      dŕnast  -a -o prid. () alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje
  12.      drnáten  -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu
  13.      dŕncati  -am nedov. () 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju ♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami
  14.      dŕnec  -nca m () enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu ♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja
  15.      drníce  -níc ž mn.) knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi
  16.      drnìč  -íča m ( í) nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh: ob stezi so rasli redki drniči
  17.      drnína  -e ž (í) 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini ◊ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh
  18.      drnjóhati  -am nedov. (ọ̑) ekspr. smrčati: drnjohal je, da se je soba tresla // slabš. spati: dan je že, pa še kar naprej drnjoha
  19.      drnóselj  -slja m (ọ́) nar. cibora: posekal je tisti stari drnoselj za hišo
  20.      dróčnik  -a m (ọ̑) avt. drog pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki prenaša gibanje z odmične gredi na ventil: ventilni dročnik; glavica dročnika
  21.      dróg  -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra ∙ spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog ◊ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
  22.      dróga  -e ž (ọ́) 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z drogami
  23.      drógec  -gca m (ọ̑) manjšalnica od drog: zabiti drogec v zemljo
  24.      drogeríjski  -a -o () pridevnik od drogerija: bogata izbira drogerijskega blaga
  25.      drogerístka  -e ž () ženska oblika od drogerist: seznanil se je z mlado drogeristko

   16.889 16.914 16.939 16.964 16.989 17.014 17.039 17.064 17.089 17.114  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA