Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (16.789-16.813)



  1.      dovtíp  -a m () šaljivo, duhovito izražena misel: smejati se dovtipom; delati, pripovedovati dovtipe; napravil je slab dovtip; ekspr. stresali, zbijali so dovtipe na njegov račun; cenen, neslan, robat dovtip; dovtip v komediji ∙ pog. ta dovtip ima že brado je star
  2.      dovtípen  -pna -o prid. () 1. ki (rad) dela, pripoveduje dovtipe: dovtipen človek; vedno je vesel in dovtipen 2. poln dovtipov: dovtipni pogovori; njegovo pripovedovanje je dovtipno / delo je polno kritičnih ugotovitev in dovtipnih bodic
  3.      dovtípkar  -ja m () redko dovtipnež: bil je velik dovtipkar
  4.      dovtípnež  -a m () kdor (rad) dela, pripoveduje dovtipe: bil je vedno vesel in duhovit dovtipnež; je dovtipnež brez primere
  5.      dovtípnica  -e ž () zastar. dovtip: zarobil mu je surovo dovtipnico
  6.      dovtípnost  -i ž () lastnost dovtipnega človeka: cenijo njegovo dovtipnost; priljubljen je zaradi svoje dovtipnosti; izvirna, kmečka, robata dovtipnost
  7.      dovzéten  -tna -o prid., dovzétnejši (ẹ́ ẹ̄) navadno v zvezi z za 1. sposoben dojemati, občutiti: dovzeten za glasbo, za lepoto, za šale / za kritiko je malo dovzeten; dovzeten za vzgojne ukrepe / te besede so se globoko vtisnile v njegovo dovzetno srce / star. dovzeten učenec bister, nadarjen 2. nagnjen k čemu, občutljiv: ti otroci so nenavadno dovzetni za bolezen / nekatera mesta na koži so bolj dovzetna za mraz
  8.      dovzéti  -vzámem dov., dovzêmi dovzemíte; dovzél; nam. dovzét in dovzèt (ẹ́ á) nar. izvedeti: Potem je s prav tako prijetnim občutkom dovzel, da je narodna straža prevzela oblast (Prežihov)
  9.      dovzétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dovzetnega človeka: dovzetnost za lepoto, za dobre nauke, za tuje vplive / dovzetnost za bolezen; dovzetnost za tuberkulozo se podeduje
  10.      doyên  tudi doajên -a [doajen] m () knjiž. najstarejši član skupine, zbora, zlasti diplomatskega: veleposlanik je kot doyen diplomatov pozdravil predsednika; doyen ljubljanske Drame
  11.      dozdàj  in do zdàj prisl. () do tega časa, trenutka: dozdaj je šlo vse dobro; prizadeval si bo bolj kakor dozdaj
  12.      dozdàjšnji  -a -e prid. () ki je bil, obstajal dozdaj: dozdajšnje izkušnje, ugotovitve; dozdajšnja prizadevanja znanstvenikov / dozdajšnji predsednik
  13.      dozdéti se  -ím se dov., dozdì se (ẹ́ í) nav. 3. os., zastar., z dajalnikom zazdeti se: dozdelo se mu je, da je nekdo blizu njega globoko vzdihnil
  14.      dozdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dozdevati se: njegova sodba izvira iz dozdevanja in domnevanja
  15.      dozdévati se  -am se nedov. (ẹ́) nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se: ta pot se jima je dozdevala pretežka; dekle se mu je dozdevalo lepše kot prej / brezoseb. dozdeva se mi, da je bilo prav, kar sem storil; čudno se mu je dozdevalo, da je še ni / začelo se mi je dozdevati, da to ni prava pot
  16.      dózičen  -čna -o prid. (ọ̄) v zvezi dozična ključavnica ključavnica, ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado
  17.      dozídati  tudi dozidáti -am dov. (í á í) 1. končati zidanje: letos še ne bomo dozidali; cerkev so dozidali v prejšnjem stoletju 2. zidati do določene meje: hišo so dozidali do slemena 3. dodatno, zraven prizidati: dozidali so še eno nadstropje dozídan -a -o: stavba je že dozidana; dozidano poslopje
  18.      dozidáva  -e ž () glagolnik od dozidati: z dozidavo so pridobili še nekaj sob; dozidava novega trakta
  19.      dozidávanje  -a s () glagolnik od dozidavati: dozidavanje bo letos končano
  20.      dozidávati  -am nedov. () dodatno, zraven zidati: stavbe so dozidavali in prezidavali
  21.      doziméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje količine žarkov, navadno rentgenskih: rentgenologom so preskrbeli dozimetre
  22.      dozíranje  -a s () glagolnik od dozirati: pravilno doziranje kinina; bolezen se je poslabšala zaradi prevelikega doziranja / doziranje rentgenskega obsevanja; pren. doziranje pomoči za to dejavnost je bilo nekoliko preveliko
  23.      doznáti  -ám dov.) star. ugotoviti, spoznati: težko je doznati objektivno resnico / iz njegovih pisem so doznali, da se kmalu vrne izvedeli
  24.      doznávati  -am nedov. () star. zaznavati, čutiti: doznaval je dišave, ki so se širile po zraku; doznaval je, da se luči na obrežju množijo / doznavati s čuti / iz omenjenih virov doznavamo naslednje ugotavljamo, spoznavamo
  25.      doznáven  -vna -o prid. (á ā) star. zaznaven, opazen: dihanje je bilo komaj doznavno

   16.664 16.689 16.714 16.739 16.764 16.789 16.814 16.839 16.864 16.889  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA