Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (16.264-16.288)


  1.      dodéti  -dénem dov., dodêni dodeníte (ẹ́) dodati: mati mu dodene še nekaj denarja; dodenite še malo masti / dodenimo še, da je njegova zgodba neverjetna ♪
  2.      dóga 1 -e ž (ọ́) deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana: doge so se razsušile; cepiti, kalati doge; hrastova doga; doge pri čebru, sodu; les za doge ♪
  3.      dogájanje  -a s (ā) kar se dogaja: na vse dogajanje gleda mirno; živi odmaknjen od dogajanja v svetu // navadno s prilastkom celota dogodkov, ki se vrstijo v času, življenju: kritik je ves čas spremljal naše slovstveno dogajanje; iskati paralele v svetovnem dogajanju; vloga proletariata v zgodovinskem dogajanju / publ. vključevati se v družbeno dogajanje / pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje; dogajanje v romanu bi bilo treba skoncentrirati; filmsko dogajanje / dogajanja v organizmu proces, potek ♪
  4.      dogájati se  -am se nedov. (ā) nav. 3. os. večkrat se zgoditi: v podjetju se dogajajo napake; to se pogosto dogaja v naši industriji / ekspr. v tej igri se nič ne dogaja v njej ni dramatskih konfliktov // izraža obstoj, potek v prostoru in času: ne vem, kaj se dogaja v tej hiši / roman se dogaja v nekem zdravilišču / slutil sem, da se z bratom nekaj hudega dogaja ♪
  5.      dogánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od doganjati: doganjanje človekovega bistva ♪
  6.      doganljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da dognati: doganljive prvine lirike; ta dejstva so doganljiva // ki je sposoben z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: doganljiv in intuitiven kritik ♪
  7.      doganljívost  -i ž (í) knjiž. sposobnost z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: avtorjeva pronicljivost in doganljivost; to delo je sad dolgega študija in doganljivosti ♪
  8.      doglédati  -am dov., dogléj in doglèj dogléjte (ẹ́ ẹ̑) 1. s pogledom doseči: ni mogel dogledati konca ravnine; komaj je dogledal do vrha 2. knjiž. doumeti, dojeti: dogledati globočino človeške bede; dogledati vlogo umetnosti v družbi ♪
  9.      dogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. navadno v zvezi s čas, prihodnost časovno malo oddaljen: problem bo rešen v doglednem času; to napovedujejo za dogledno prihodnost bližnjo 2. redko s pogledom dosegljiv: bomba je eksplodirala v dogledni daljavi ♪
  10.      doglédnost  -i ž (ẹ́) knjiž. 1. bližnja prihodnost: upamo, da se bo to v doglednosti uresničilo 2. razdalja, do katere se da (razločno) videti: hiša se zgublja na robu doglednosti ♪
  11.      dogléžnjica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., redko obuvalo, ki sega do gležnjev ♪
  12.      dógma  -e ž (ọ̑) 1. rel. temeljni, nespremenljivi verski nauk: razglasiti za dogmo; cerkvene, verske dogme; dogma o sveti Trojici 2. nav. slabš. trditev, načelo, ki temelji na avtoriteti, ne na znanstvenih dokazih: ta nazor je dobil veljavo dogme; boj proti dogmam v znanosti / svoja dognanja ima za dogme ♪
  13.      dogmátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na dogmo: to je dogmatični nauk cerkve; dogmatična definicija / dogmatična določba, kritika / dogmatično maličenje marksizma 2. nav. slabš. ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja: pouk ne sme biti dogmatičen; dogmatično mišljenje, ravnanje; njegovo dogmatično stališče je bilo stvari v škodo / povedal je svoje mnenje v dogmatičnem tonu dogmátično prisl.: dogmatično trditi ♪
  14.      dogmátičnost  -i ž (á) nav. slabš. lastnost, značilnost dogmatičnega: tuja mu je vsaka dogmatičnost; moti jih dogmatičnost njegovih trditev / tak pouk vodi v dogmatičnost ♪
  15.      dogmátik  -a m (á) 1. nav. slabš. kdor kaj dogmatično trdi ali se natančno, togo drži dogem: nestrpen dogmatik je; nočemo biti togi dogmatiki; ravna kot dogmatik 2. rel. strokovnjak za dogmatiko: katoliški, protestantski dogmatiki ♪
  16.      dogmatízem  -zma m (ȋ) knjiž., nav. slabš. mišljenje ali ravnanje, ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja: dogmatizem zavira revolucionarno misel; osvoboditi se moramo dogmatizma; estetski dogmatizem; to je suhi dogmatizem; odpraviti je treba ostanke dogmatizma / boj proti dogmatizmu v znanosti ♪
  17.      dogmatizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., nav. slabš. dajati čemu značilnosti dogme: svojega nazora nočem dogmatizirati; dogmatizirali so njegovo teorijo dogmatizíran -a -o: program ne sme postati dogmatizirana formula ♪
  18.      dognánost  -i ž (á) značilnost dognanega: jezikovna dognanost daje delu še posebno vrednost; oblikovna, tehnična, umetniška dognanost; dognanost pesmi, skladbe; težnja po dognanosti ♪
  19.      dognáti  -žênem dov., doženíte (á é) 1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: premišljeval je, a dognati ni mogel ničesar; poskušal je dognati kaj stvarnega; dognati resnico; zdravnik je dognal vnetje; hotel bi dognati, če dogovor še drži; dognal je, da mora nalogo opraviti čimprej; brez težave je dognal, kaj pomeni njeno vedenje; dognati s poskusi ♦ jur. dognati istovetnost osebe; dognati krivdo 2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: prevajalec je prevod res dognal / misli ni mogel vselej do kraja dognati; nekatere pesmi je dognal do take popolnosti, da so neprevedljive 3. star. narediti, izvesti kaj do konca: delo je srečno dognal; dognati kupčijo, pravdo ∙ star. rad bi umrl, dognal sem prišel sem do konca življenja; star. dognala je svoje življenje umrla je 4. star. skleniti, dogovoriti se: starši so dognali, naj se fant in dekle vzameta dognán -a -o: Prešernov vpliv na druge pesnike je dognan; to je že dognana resnica; ta novela je najbolj dognana; pravda je dognana; stvar še ni dognana; oblikovno in vsebinsko dognan prevod; film je po izrazu dognan ∙ redko opazil sem, da so čevlji že močno dognani ponošeni, obrabljeni; redko ljudje so bili od dolge poti dognani do konca zelo utrujeni, izčrpani ♪
  20.      dognojíti  -ím dov., dognójil (ȋ í) dodatno pognojiti: posevke, ki jih je prizadela zima, bo treba dognojiti ♪
  21.      dogódek  -dka m (ọ̑) kar se zgodi: dogodki so se vrstili z veliko naglico; težko je slediti vsem dogodkom; razpravljati o aktualnih dogodkih; neprijeten, zanimiv dogodek; to so bili usodni dogodki za našo deželo; živo se spominja dogodka iz šole; dogodki na bojiščih / izid te knjige je bil velik literarni dogodek; komentar o športnih dogodkih dneva; v tem kraju so se odigravali pomembni zgodovinski dogodki / ekspr.: sestanek obeh državnih voditeljev je zgodovinski dogodek ima velik, trajen pomen; srečanje atletskih prvakov je bilo dogodek leta najpomembnejši dogodek ∙ ekspr. v družini pričakujejo vesel dogodek rojstvo otroka; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo; publ. v teku dogodkov se bo pokazalo, kdo ima prav sčasoma, polagoma ♦ zgod. septembrski dogodki protinemške demonstracije v Ljubljani septembra 1908, ob katerih je vojaštvo streljalo na demonstrante // ekspr., v povedni rabi posebno, nenavadno doživetje: to je bil zanj dogodek; njegov nastop je bil vselej dogodek za orkester in za občinstvo / svatba je bila na vasi dogodek ♪
  22.      dogodíti se  -ím se dov., dogódil se (ȋ í) nav. 3. os., raba peša zgoditi se, pripetiti se: dogodil se je čudež; to se mu ni še nikoli dogodilo / dogodilo se mu je, da je prezrl napis ♪
  23.      dogodívščina  -e ž (ȋ) nenavaden, zanimiv, vznemirljiv doživljaj: blodi po svetu in išče dogodivščin; pripoveduje nam o nezaslišanih dogodivščinah; njegove ljubezenske dogodivščine; želja po dogodivščinah ♪
  24.      dogodljáj  -a m (ȃ) dogodek, navadno manjši, manj pomemben: na poti se mu je pripetil neprijeten dogodljaj; družbi pripoveduje drobne dogodljaje s planin; nenavaden, resničen dogodljaj ♪
  25.      dogòn  -ôna m (ȍ ó) vodenje živine na določeno mesto: dogon živine na pašnik; dogon živine za odkup / teža živali ob dogonu ♪

   16.139 16.164 16.189 16.214 16.239 16.264 16.289 16.314 16.339 16.364  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA